Pred več kot štiridesetimi leti sem prišel v Švico. Nameraval sem ostati tako dolgo, dokler v Sloveniji ne bi našel ustrezne zaposlitve. To se mi žal ni posrečilo. Zato so moji trije otroci obiskovali švicarske šole. Kljub temu govorijo in pišejo slovensko. Poleti se vsi veselimo najlepših počitnic – seveda v Sloveniji. V svojem poklicu, biomedicini, sem imel za znanstveno delo odlične možnosti. Raziskovalne projekte v Švici finančno podpira državna fundacija za znanost ali pa farmacevtska industrija, ki ima v tej državi posebno močno gospodarsko vlogo, saj ustvari več kot 30 % vrednosti švicarskega izvoza. Raziskovalno delo opravljajo na univerzah in v inštitutih predvsem mladi znanstveniki in znanstvenice v okviru doktoratov in tudi nekaj let po doktoratu. Konkurenca je močna in  finančna podpora je odvisna od raziskovalnih uspehov. Tudi švicarski znanstveniki radi nabirajo izkušnje v tujini, najraje v ZDA in Angliji. Pogoji za habilitacijo na švicarskih univerzah zahtevajo večje število priznanih člankov. Študijski program je organiziran tako kot v Sloveniji v okviru bolonjskega sistema. V švicarskih inštitutih raziskujejo tudi slovenski znanstveniki, posebno fiziki, ki so zelo cenjeni.

Podobno kot mnogi drugi Slovenci in Slovenke, zaposleni v Švici, sem si tudi jaz v okviru svojih možnosti prizadeval za osamosvojitev Slovenije in njeno mednarodno priznanje. V zadnjih petindvajsetih letih sem si prizadeval za krepitev sodelovanja med prebivalci obeh držav. Kljub temu, da sem že vrsto let upokojen, sem še vedno pripravljen prenašati svoje strokovno znanje na mlade kadre, še posebej tiste iz Slovenije.