Slovenija je l. 2004, slabih 13 let po osamosvojitvi, dosegla enega glavnih zunanjepolitičnih ciljev, članstvo v EU. S tem je postala del skupnega evropskega vrednostnega, pravnega in gospodarskega okvira, sooblikuje evropska stališča in soodloča o skupnih evropskih politikah. L. 2007 smo svojo evropsko povezanost ter varnost utrdili s prevzemom evra ter z vstopom v schengenski prostor. L. 2008 smo kot prva od tim. novih članic za pol leta prevzeli predsedovanje Svetu EU ter svojo nalogo zelo dobro opravili.

Veliko pozornosti smo namenjali Zahodnemu Balkanu, saj sta stabilnost in razvitost te regije v našem neposrednem političnem, varnostnem in gospodarskem interesu. Aktivno podpiramo urejanje odnosov med državami v regiji – npr. v okviru Brdo procesa - ter smo odločna zagovornica vključevanja regije v evropske in evroatlantske integracije. Zavzemamo se tudi za čimprejšnjo ureditev nasledstvenih vprašanj med državami nekdanje SFRJ. 

Dobri odnosi in tesno sodelovanje seveda segajo preko evropskih meja. Z ZDA ter s Kanado si delimo transatlantsko partnerstvo in zavezništvo tako na varnostnem kot političnem področju. Okrepilo se je gospodarsko, znanstveno in tehnološko sodelovanje z ZDA. V Latinski Ameriki so odnosi posebej tesni z Argentino, v kateri prebiva številčna slovenska skupnost, ter z Brazilijo kot državo z največjim gospodarskim potencialom  v Južni Ameriki. Z Rusko federacijo smo dobre odnose utemeljili na kulturnih vezeh naše skupne slovanske dediščine ter na zgodovinskih povezavah, kot je npr. ruska kapelica pod Vršičem. Poleg političnega dialoga se naši odnosi z Rusijo osredotočajo zlasti na gospodarsko sodelovanje s tem velikim trgom.

S Turčijo, pomembno politično in gospodarsko igralko, nas povezuje strateško partnerstvo. Negujemo dialog z zalivskimi državami. V Aziji se osredotočamo na države, kjer je potencial za rast gospodarskega sodelovanja še posebej velik – s Kitajsko, Japonsko, Indijo, Republiko Korejo. Pri odnosih z afriškimi državami ostaja še veliko odprtih priložnosti, pa vendarle se sodelovanje krepi tudi tu, kar se nenazadnje odraža v Dnevih Afrike, ki vsako leto potekajo v Ljubljani.

Ko govorimo o bilateralnih odnosih, vedno znova poudarjamo pomen gospodarskega sodelovanja. Gospodarska diplomacija se je postopoma utrdila kot ena od samoumevnih prioritet slovenske zunanje politike. Razvili smo mehanizme za odpiranje vrat slovenskim gospodarstvenikom ter za promocijo slovenskih investicijskih, gospodarskih in turističnih priložnosti. 

Za Slovenijo mednarodne organizacije predstavljajo pomemben okvira za uveljavljanje interesov ter doseganje ciljev. Slovenska zunanja politika si je preko let izbrala nekaj prednostnih multilateralnih vsebin ter na njih gradila svojo prepoznavnost. V mednarodnih organizacijah smo v 25 letih opravljali vrsto pomembnih nalog: v l. 1998 in 1999 je bila Slovenija nestalna članica Varnostnega sveta OZN (v tem mandatu je svetu tudi dvakrat predsedovala), l. 2005 je leto dni vodila OVSE ter l. 2009 prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu Evrope kot najstarejši vseevropski organizaciji s področja človekovih pravic ter vladavine prava. L. 2010 smo postali članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter s tem tudi formalno utrdili svoj položaj med najbolj razvitimi in uspešnimi državami sveta.

Na tem mestu je potrebno poudariti aktivnosti Slovenije na področju mednarodne promocije in zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin, s posebnim poudarkom na pravicah ranljivih skupin prebivalstva (otroci, ženske, starejši) ter na novih temah s tega področja, kot je povezovanje okoljskih vprašanj in človekovih pravic. V l. 2016 Slovenija začenja že svoj drugi mandat kot članica Sveta OZN za človekove pravice.

Na področju miru in varnosti je Slovenija l. 2004 izpolnila tudi svoj drugi veliki cilj iz obdobja nastajanja nove države – postali smo del Nato, ki je ključni transatlantski mehanizem za zagotavljanje kolektivne varnosti ter obenem pomemben igralec pri ohranjanju mednarodne stabilnosti. Izjemno pomembno je, da Slovenija po svojih najboljših močeh prevzema svoj del zavezniškega bremena pri zagotavljanju evroatlantske varnosti ter sodeluje v mednarodnih operacijah in misijah. S tem dokazujemo, da smo odgovorna članica mednarodne skupnosti.  

Posebno skrb v multilateralnih okvirih namenjamo mehanizmom mirnega reševanja sporov ter preventivne diplomacije, obenem pa tudi mednarodnim režimom na področju razoroževanja. Odmeven je bil slovenski prispevek v okviru prizadevanj za mednarodno prepoved protipehotnih min, ki se je na praktični ravni odrazil v ustanovitvi ITF – Ustanove za človekovo varnost. 

Na področju mednarodnega prava je Slovenija odločna zagovornica njegovega polnega spoštovanja, obenem pa ena od držav, ki se zavzemajo za njegovo krepitev, predvsem na področju mednarodnega kazenskega pravosodja. V njem namreč vidimo pomemben element preprečevanja konfliktov in grozodejstev. 

Občutek za pomoč ljudem v stiski je bil Slovencem vedno blizu, zato je tudi humanitarna pomoč postala del zunanjepolitičnih aktivnosti. Po vstopu v EU smo vzpostavili tudi politike mednarodnega razvojnega sodelovanja in postali donatorica mednarodne razvojne pomoči. Posebej ponosni smo na razvojne projekte, ki jih izvajajo slovenske nevladne organizacije. V dobrih desetih smo tako skupaj s partnerji iz državne in civilne sfere izvedli projekte v več kot 80 državah sveta.  

Zunanja politika je v svojem konzularnem segmentu vedno prvi stik tujca z neko državo. Slovenija si prizadeva, da je ta stik pozitiven in učinkovit, zato svoje konzularno in vizumsko poslovanje prilagaja potrebam sodobnih turističnih, akademskih in seveda gospodarskih tokov. Prav tako je skrb za interese slovenskih državljanov ter za pomoč le-tem v trenutkih, ko se v tujini znajdejo v težavah ali stiski, že 25 let naravni del slovenskega zunanjepolitičnega delovanja.

Slovenska zunanja politika je aktivno prispevala k prepoznavnosti Slovenije v svetu, tako preko vsebin, kot tudi preko odmevnih dogodkov, katerih gostiteljica je bila. Posebej ponosni smo na 10 let Strateškega foruma Bled, kjer ob koncu poletja ključni odločevalci s področja politike, gospodarstva ter akademskih krogov razpravljajo o aktualnih izzivih, s katerimi se sooča mednarodna skupnost, ter iščejo inovativne odgovore in rešitve.

 

Besedilo: Ministrstvo za zunanje zadeve