25 let Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez
Zgodovino olimpijskih tekmovanj so začeli pisati stari Grki, ki so se vse od 8. st. p. n. št. v svetišču Olimpija na Peloponezu športno merili bogu Zevsu v čast. Športniki so tekmovali za bogove, za čast, zase, ne za denar. Tekmovanja so preživela grške vojne vihre, helenizem in rimsko osvojitev. Njihovo zgodovinsko stvarnost je končal rimski cesar Teodozij konec 4. stoletja.
Pobudnik kozmopolitskih modernih olimpijskih iger je bil Francoz Pierre de Coubertin. Na njegovo pobudo je bil leta 1894 ustanovljen Mednarodni olimpijski komite (MOK), katerega član je tudi Olimpijski komite Slovenije.
Nova država prinese spremembe v športu
Razglasitev samostojnosti 25. junija 1991 je pomenila nov začetek tudi za slovenski šport in njegovo institucionalno organiziranost. Nove razmere so zahtevale hitre odločitve. Športna zveza Slovenije (ŠZS) je že 27. junija objavila »priporočilo« o preložitvi vseh športnih tekmovanj na ozemlju Republike Slovenije in svetovala, naj slovenski športniki iz varnostnih razlogov ne sodelujejo na tekmovanjih zunaj Slovenije.
28. junija je sledil »poziv«, da naj glede na »brutalno agresijo jugoslovanske armade« slovenski športniki »zapustijo jugoslovanske reprezentance in se čim prej vrnejo domov«, saj je »za slovenski narod žaljivo, da športniki Slovenije v takih razmerah nastopajo na mednarodnih tekmovanjih za barve Jugoslavije«. To so tudi storili. Hkrati so slovenski športni delavci odstopili s položajev v jugoslovanskih športnih telesih, slovenske panožne zveze pa so prekinjale odnose z jugoslovanskimi panožnimi zvezami.
Odločitev za Olimpijski komite Slovenije
Že pred tem so bile razprave o novi organiziranosti športa v Sloveniji, v katerih sta se soočali ideji ali enotna osrednja organizacija ali ločeni športna zveza in nacionalni olimpijski komite. Že junija 1991 so se začele priprave na ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije – Zveze športnih združenj (OKS – ZŠZ). Tako se je tlakovala pot za mednarodno potrditev in nastope slovenskih športnikov na zimskih olimpijskih igrah 1992 v Albertvillu.
Na 89. seji MOK, 5. februarja 1992, v Courchevelu je OKS postal priznani član mednarodne olimpijske družine.
OKS danes
Danes je OKS – ZŠZ krovna organizacija civilne društvene športne sfere, ki v svojem članstvu prek nacionalnih panožnih športnih zvez (olimpijskih, od MOK priznanih, in neolimpijskih) in občinskih športnih zvez (15 regijskih predstavnikov) združuje športna društva v Sloveniji in zamejstvu.
V letu 2015 ima OKS – ZŠZ 177 članic, od tega 76 občinskih športnih zvez, 72 nacionalnih panožnih športnih zvez in 29 športnih zvez ter drugih združenj. Glede na strukturo športnih vsebin in organiziranost športa v Sloveniji delujeta dva strokovna sveta: strokovni svet športa za vse in strokovni svet za tekmovalni šport kot nosilna stebra programov dela v OKS – ZŠZ. Vodita ju podpredsednika, ob tem pa so znotraj organizacije številne komisije za posamezna področja dela: komisijo športnikov, marketinški svet, Slovensko olimpijsko akademijo, komisijo za šport in okolje, za organiziranost in pravne zadeve, za zdravstveno varstvo športnikov, ženske v športu, športnike v zamejstvu, mednarodno komisijo, komisijo za financiranje športa …
Med vsebinskimi usmeritvami OKS – ZŠZ je treba poudariti skrb za razvoj osnovnih organizacij športa ob sodelovanju panožnih in občinskih športnih zvez, usklajevanje razmer oziroma možnosti za razvoj športa na lokalni in nacionalni ravni, skrb za zdravstveno zaščito športnikov, kategorizacijo vrhunskih športnikov, razvoj tekmovalnih sistemov, skrb za spoštovanje strpnosti in fair playa v vseh pojavnih oblikah slovenskega športa, skrb za promocijo olimpijskih vrednot, promocijo prostovoljstva, povezave z zamejskimi športnimi organizacijami in vključenost v krovne mednarodne organizacije.
V petindvajsetih letih so slovenski športniki dosegli izjemne uspehe in postali pravi ambasadorji Slovenije.
Številčni seznam osvojenih kolajn na olimpijskih igrah
Leto | Rang | 1. mesto | 2. mesto | 3. mesto | Skupna vsota |
1992 | POI |
|
| 2 | 2 |
1994 | ZOI |
|
| 3 | 3 |
1996 | POI |
| 2 |
| 2 |
2000 | POI | 2 |
|
| 2 |
2002 | ZOI |
|
| 1 | 1 |
2004 | POI |
| 1 | 3 | 4 |
2008 | POI | 1 | 2 | 2 | 5 |
2010 | ZOI |
| 2 | 1 | 3 |
2012 | POI | 1 | 1 | 2 | 4 |
2014 | ZOI | 2 | 2 | 4 | 8 |
Skupna vsota |
| 6 | 10 | 18 | 34 |
Imenski seznam dobitnikov olimpijskih kolajn
Leto | Šport | Disciplina | Priimek | Ime | Uvrstitev |
POLETNE OLIMPIJSKE IGRE | |||||
1992 | veslanje | četverec brez krmarja | Janša | Milan | 3. mesto |
|
|
| Klemenčič | Janez | 3. mesto |
|
|
| Mirjanič | Sašo | 3. mesto |
|
|
| Mujkić | Sadik | 3. mesto |
|
| dvojec brez krmarja | Čop | Iztok | 3. mesto |
|
|
| Žvegelj | Denis | 3. mesto |
1996 | atletika – stadionska | 100 m ovire | Bukovec | Brigita | 2. mesto |
| kajak-kanu-slalom | K-1 | Vehovar | Andraž | 2. mesto |
2000 | strelstvo | MK-puška 3 x 40 | Debevec | Rajmond | 1. mesto |
| veslanje | dvojni dvojec | Čop | Iztok | 1. mesto |
|
|
| Špik | Luka | 1. mesto |
2004 | atletika – stadionska | 800 m | Čeplak | Jolanda | 3. mesto |
| jadranje | laser | Žbogar | Vasilij | 3. mesto |
| judo | do 63 kg | Žolnir | Urška | 3. mesto |
| veslanje | dvojni dvojec | Čop | Iztok | 2. mesto |
|
|
| Špik | Luka | 2. mesto |
2008 | atletika – stadionska | kladivo | Kozmus | Primož | 1. mesto |
| jadranje | laser | Žbogar | Vasilij | 2. mesto |
| judo | nad 78 kg | Polavder | Lucija | 3. mesto |
| plavanje | 200 m prosto | Isakovič | Sara | 2. mesto |
| strelstvo | MK-puška 3 x 40 | Debevec | Rajmond | 3. mesto |
2012 | atletika – stadionska | kladivo | Kozmus | Primož | 2. mesto |
| judo | do 63 kg | Žolnir | Urška | 1. mesto |
| strelstvo | MK-puška 60 leže | Debevec | Rajmond | 3. mesto |
| veslanje | dvojni dvojec | Čop | Iztok | 3. mesto |
|
|
| Špik | Luka | 3. mesto |
ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE | |||||
1994 | smučanje – alpsko | kombinacija | Dovžan | Alenka | 3. mesto |
|
| slalom | Koren | Katja | 3. mesto |
|
|
| Košir | Jure | 3. mesto |
2002 | smučanje – smučarski skoki | velika skakalnica – ekipno | Fras | Damjan | 3. mesto |
|
|
| Kranjec | Robert | 3. mesto |
|
|
| Peterka | Primož | 3. mesto |
|
|
| Žonta | Peter | 3. mesto |
2010 | smučanje – alpsko | super veleslalom | Maze | Tina | 2. mesto |
|
| veleslalom | Maze | Tina | 2. mesto |
| smučanje – smučarski tek | 1,5 km sprint | Majdič | Petra | 3. mesto |
2014 | alpsko smučanje | veleslalom | Maze | Tina | 1. mesto |
|
| smuk | Maze | Tina | 1. mesto |
| biatlon | 10 km zasledovalno | Gregorin | Teja | 3. mesto |
| tek na smučeh | sprint | Fabjan | Vesna | 3. mesto |
| smučarski skoki | normalna skakalnica | Prevc | Peter | 2. mesto |
|
| velika skakalnica | Prevc | Peter | 3. mesto |
| deskanje na snegu | paralelni veleslalom | Košir | Žan | 3. mesto |
|
| paralelni slalom | Košir | Žan | 2. mesto |