Ob omembi statistike vedno pomislimo zgolj na suhoparne številke, ki jih znajo »brati« le statistiki in ki običajnim ljudem prav nič ne pomenijo, a nikakor ni tako. Še posebno ne, če vzamemo za primerjavo večletno obdobje. Kaj šele, če govorimo o 25 letih. Pogosto nam prav take primerjave pokažejo dejansko sliko, smer sprememb, včasih pa nas tudi spodbudijo, da želimo kaj spremeniti ali izboljšati.
Pri številkah je tudi tako, da ene ves čas ostajajo enake, spet druge pa se ves čas spreminjajo. V geografskem smislu seveda ne moremo pričakovati, da bi se število kvadratnih kilometrov, na katerih leži Slovenija, povečalo, tako da to je že prva številka, ki je v 25 letih ostala enaka: Slovenija po vseh teh letih po površini meri natančno 20.273 km2, še vedno imamo 46,6 m obale in 1.370 km državne meje, najvišje pa se še vedno povzpnemo na Triglav, ki premore 2.864 metrov.
Kot pregovorno zeleno državo nas lahko razveseljuje, da se je nekoliko povečala poraslost Slovenije z gozdovi. Leta 1993 je pokrivala 56,5% površine, leta 2014 pa 58,3%.
Prebivalstvo
Prva sprememba, ki jo velja omeniti glede statističnih podatkov zadnjih 25 let, je število rojenih otrok in število prebivalstva. Čeprav se je v zadnjih petindvajsetih letih za malenkost zmanjšalo število novorojenih (leta 1991 je znašalo 21.583, leta 2014 pa 21.165), se je prebivalstvo okrepilo. Če nas leta 1991 še ni bilo niti dva milijona (bilo nas je 1.998.912), je imela Slovenija 1. julija 2015 2.046.976 prebivalcev.
Je pa dejstvo, da se tako kakor drugje po Evropi tudi v Sloveniji ženske vse pozneje odločajo za prvega otroka. V povprečju je bila leta 2014 mama, ki je rodila prvega otroka, stara 29,1 leta, v letu osamosvojitve pa je bila natanko pet let mlajša (24,1 leta).
Precej drugačna so tudi imena, ki jih otroci najpogosteje dobijo ob rojstvu. Pri dečkih so leta 1991 prevladovala imena Matej, Marko, Gregor, Rok in Andrej ter pri deklicah Maja, Nina, Mateja, Petra in Anja, v letu 2014 pa so bila najpogostejša imena za fante Luka, Nik, Filip, Jakob in Mark ter za deklice Eva, Ema, Nika, Lara in Sara.
V zadnjih 25 letih se je močno povišala tudi pričakovana življenjska doba. Leta 1991 je pri moških znašala 69,5 leta, pri ženskah pa 77,4, medtem ko se je v letu 2014 pri moških povečala na 77,97 leta in pri ženskah na kar 83,68.
Med letoma 1995 in 2014 so se močno povečale številke priseljevanja in odseljevanja iz Slovenije. V letu 1995 se je v Slovenijo priselilo 5.879 in odselilo 3.372 prebivalcev, v letu 2014 pa se je priselilo 13.846 in odselilo 14.336 ljudi.
Kultura
Veselijo nas lahko tudi statistični podatki iz kulture. Bolj množično hodimo v kinematografe ter si ogledujemo razstave v muzejih in galerijah. Predvsem ogled slednjih je skokovito narasel. V letu 1991 si jih je ogledalo 1,7 milijona obiskovalcev, v letu 2014 pa 3,1, milijona. Po drugi strani je primerljivejši ogled filmskih predstav v kinematografih v letih 1991 in 2014. V letu 1991 je bilo v kinematografih 1,8 milijona gledalcev, v letu 2014 pa 1,9 milijona.
Tudi pišemo in ustvarjamo vse raje. Leta 1991 je bilo izdanih 2.459 knjig in brošur, v letu 2014 pa kar 5.331. Med 422 izdanimi leposlovnimi knjigami v letu 1991 je bilo 249 izvirnih del slovenske književnosti (kar je 59% vsega leposlovja). V letu 2014 je bilo število izdanih leposlovnih skoraj šestkrat višje. In čeprav je bil delež del izvirne slovenske književnosti za 9% nižji (50%), se še vedno lahko pohvalimo s 713 deli izvirne slovenske književnosti. Tudi slovenska filmska produkcija ne zaostaja. V letu 1991 je ustvarila 4 celovečerne filme, v letu 2014 pa 15, od tega 11 igranih in 4 dokumentarne.
Šolstvo in izobraževanje
Razveseljivi so tudi statistični podatki iz šolstva in izobraževanja, na primer podatki o izobrazbeni sestavi prebivalstva in številu študentov višjih in visokih šol.
Spremenjena izobrazbena sestava prebivalstva je tudi posledica večje dostopnosti izobraževanja na splošno. V letu 1991 je bila prevladujoča izobrazba osnovnošolska, v letu 2014 pa srednja strokovna. Vsako leto ima Slovenija manj prebivalcev z nedokončano osnovno šolo. Leta 1991 je imelo nedokončano izobrazbo 17% prebivalstva, leta 2014 je pa bil ta odstotek bistveno nižji. Znašal je zgolj 3,7%.
V šolskem letu 2014/15 je bilo v Sloveniji 83.699 študentov terciarnega izobraževanja (terciarno izobraževanje je višje strokovno, visokošolsko dodiplomsko in visokošolsko podiplomsko izobraževanje). Pred 25 leti jih je bilo več kot pol manj: 38.151. V letu 1991 je na slovenskih visokošolskih zavodih diplomiralo 6.043 študentov, od tega jih je 149 pridobilo naziv doktorja znanosti. V letu 2014 je študij končalo 18.400 študentov, med njimi 669 doktorjev znanosti.
Varstvo okolja
Čeprav je prebivalec Slovenije v letu 2014 povprečno proizvedel 1,6% več komunalnih odpadkov (odpadki iz gospodinjstev ter njim podobni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti) kakor v letu 2002, njihovo recikliranje hitro napreduje. V Sloveniji smo v letu 2002 predelali 534 tisoč ton odpadkov, v letu 2014 pa kar 2.753 tisoč ton. Delež recikliranih odpadkov glede na celotno količino nastalih odpadkov je v letu 2002 znašal 11%, v letu 2014 pa 59%.
Varčnejši smo postali tudi pri uporabi vode. V letu 2002 je znašala količina porabljene vode na prebivalstva 64 kubičnih metrov, v letu 2014 pa 56,8 kubičnega metra. To pomeni, da se je med letoma 2002 in 2014 količina porabljene vode na prebivalca zmanjšala za 11,3%.
Gospodarski kazalci
Do izbruha gospodarske in finančne krize so bili v zadnjih 25 letih do nas »prijazni« tudi kazalniki gospodarstva. Če je BDP leta 1995 znašal 10.521,7 milijona evrov, je do leta 2014 narasel na 37.303,2 milijona evrov.
V zadnjem času se je nekoliko poslabšal trend registriranih brezposelnih oseb. V primerjavi z letom 1991, ko je bilo registriranih brezposelnih oseb 75.079, jih je bilo leta 2014 kar 120.109.
Povprečna mesečna plača v letu 1991 je zadostovala za 397 kg črnega kruha, v letu 2014 pa za 549 kg črnega kruha.
Mobilna telefonija in internet
Med osebami, starimi od 16 do 74 let, jih danes skoraj tri četrtine uporablja internet (73% v 1. četrtletju leta 2015). Pred dobim desetletjem jih je uporabljalo internet nekaj več kot tretjina (37% v 1. četrtletju leta 2004). Danes 77% rednih uporabnikov interneta po tem mediju bere novice, časopise in revije, 36% jih (video)telefonira. Leta 2004 je le 44% rednih uporabnikov interneta bralo spletne novice, časopise in revije, 7% pa jih je po internetu (video)telefoniralo.
Od leta 2007 je število uporabnikov mobilnega omrežja naraslo za 27%, število naročnikov pa kar za 57%.
Infrastruktura
Avtoceste so bile leta 2014 bistveno daljše kakor leta 1991. Leta 1991 smo imeli 193 km avtocest, leta 2014 pa 677 km.
Konec leta 2014 je bilo v Sloveniji več kot milijon (1.016.291) osebnih avtomobilov, leta 1992 pa skoraj pol manj (576.675). To pomeni, da smo imeli leta 2014 v Sloveniji en osebni avtomobil na manj kot dva prebivalca (518 avtomobilov za 1000 prebivalcev), ob osamosvojitvi pa en avtomobil na tri prebivalce (približno 300 avtomobilov na 1000 prebivalcev). Se pa v zadnjem desetletju povečuje povprečna starost osebnih avtomobilov: leta 2001 je bila 6,4 leta, v letu 2014 pa že 9,4 leta.
vir podatkov: Statistični urad RS
