Kako bi Slovenijo opisal tujcu?

Ena njenih prvih značilnosti je njena velikost, pravzaprav njena majhnost, ki pa se pravzaprav kaže v kontrastu s tem, kako zelo raznolika je Slovenija. Najprej bi poskušal predstaviti njene geografske značilnosti, ki so združene na tako majhni površini. Ena izmed prvih stvari bi bil zagotovo tudi naš jezik, ki ga imam res zelo rad, ki ga zelo spoštujem. Se mi zdi res zanimiv in primeren za predstavitev naše države. 

Kako bi tujca motiviral, da se preseli v Slovenijo?

Slovenija je mirna država in neposeljena, a vseeno zelo razvita na gospodarskem področju in z vidika izobraževanja. Vseeno človek lahko najde svoj mir. Lahko v naravi, pa tudi mesta niso tako nabito polna in nasičena s prebivalci, da bi to ustvarjalo napetost. Človek lahko živi tukaj dokaj sproščeno in najde svoj kotiček zase. Ali ob morju ali v gorah ali na podeželju. 

Če bi bila Slovenija žival, katera žival bi bila?

Mala miška, ki se rada skriva. Svetu si ne upamo pokazati, kar znamo in kar zmoremo. Po eni strani smo, ko nas nihče ne vidi, pogumni. Ko pa bi se bilo treba pokazati pred svetom in se postaviti zase, se prehitro skrijemo v kakšno luknjo.

Katere so prednosti Slovenije?

Geografsko gledano smo na zelo dobrem mestu. Imamo zelo dober dostop, smo v Evropi, smo v osrednjem delu, kar pomeni, da imamo dostop do večjih mest in smo zato lahko dobro gospodarsko povezani. Imamo veliko naravnih virov, ki bi jih lahko izkoriščali v gospodarske namene. Zelo dobro smo razviti tudi na izobraževalnem področju. Naša mladost, torej mladost države, nam je dala nov zagon, da smo se odločili za nove cilje in nove načrte. Poskušali smo presekati vrv, ki nas drži z našo zgodovino. Zdaj pa poskušamo na novo, s svežimi idejami, novim zagonom. V teh 25 letih samostojnosti poskušamo uresničevati naše cilje in naše želje po drugi Švici.

Kaj je Slovenija dosegla v teh 25 letih samostojnosti?

Počasi smo se začeli, čeprav smo majhna miška, tu in tam s kakimi dosežki kazati svetu. Na primer Tina Maze. Na nekaterih področjih smo že začeli pronicati in smo že zasidrali svoj položaj v svetu. Marsikdo ve, da Slovenija obstaja, da smo nekaj, da imamo svojo veljavo, svojo integriteto in da tudi nekaj znamo pokazati drugim.

Katere so slabosti Slovenije in kako jih izboljšati? 

V Sloveniji imamo veliko gospodarskih niš in naravnih virov, ki bi se lahko izkoristili. Na primer, les bi se gospodarsko lahko zelo dobro unovčil in s tem bi se pripomoglo h gospodarski rasti Slovenije. Druga slabost pa se mi zdi psihološko stanje ljudstva, ki je preveč črnogledo. Čez nekaj časa bomo morda spremenili naše kolektivno nezavedno, če bi Jung to razlagal, ter začeli na stvari in našo prihodnost gledati bolj svetlo, s še večjimi načrti, bolj optimistično, z manj negativne nastrojenosti proti tem in onim, z manj deljenja, z neko enotnostjo. Mislim, da je potrebna večja enotnost. Da bi se Slovenci, slovenski narod, počutili bolj Slovenci, se pravi bolj združene v slovenstvu, da bi nam to več pomenilo in da bi znali potem to tudi izraziti.

Kako bi nagovoril državljane in državljanke ob tej 25-letnici samostojnosti Slovenije?

Državljanom na splošno bi rekel, naj ne bodo tako pesimistični in negativno nastrojeni proti težavam in problematikam, ki se pojavljajo. Naj pogledajo bolj svetlo, sproščeno, z manj preprekami.

Kako bi ob tej priložnosti nagovoril mlade?

Mladim bi rekel, naj optimistično in spoštljivo gledajo naprej, naj gledajo z nekim osnovnim medčloveškim spoštovanjem in spoštovanjem integritete sočloveka. To je nekaj, kar bi morali še malo bolj razviti, in kolektivno bi morali razmisliti, kaj to pravzaprav pomeni za nas Slovence. 

Kje imamo v Sloveniji skrite rezerve in kako jih spodbuditi?

Znanje, naši projekti, to so naše rezerve. Imamo zaloge znanja in projektov, ki se v Sloveniji uresničujejo in izvajajo, tudi novosti. Zelo je pomembno, da začnemo mlade, otroke v rosnih letih, spodbujati k raziskovanju, učenju, razmišljanju, se pravi, da bi že v osnovni šoli začeli bolj poudarjati razmišljanje, širokoglednost, da bi bilo manj faktografskega učenja v šoli, ponavljanja in učenja učbenikov na pamet. Da bi bilo več samostojnega razmišljanja, argumentiranja, razmišljanja o problematiki v svetu, se pravi nekega širšega pogleda na človeka, na sebe v svetu in svoji okolici, pa tudi na posameznika v položaju slovenskega državljana.

Kje bo Slovenija čez 25 let?

Pri 25 letih je imela Slovenija zadnjih nekaj let bolj študentsko življenje, zabavljaško, ne čisto zrelo. Ko se začne bližati 30-ka, bo Slovenija postajala malo resnejša, se začela zavedati svojih dolžnosti, svoje odgovornosti v svetu, svojih korenin in svojega potenciala, se malo umirila in začela tudi notranje rasti. Do 50. leta se bo kar v redu razvila. Mislim, da bomo utrdili in še povečali svoj položaj v svetu, Evropi, Evropski uniji, vseeno pa iz te male miške ne bomo kar naenkrat nastali neki velik buldožer, neki velik slon. Bomo pa zrasli in se utrdili. Predvsem se bomo Slovenci notranje utrdili kot narod.

Zakaj smo Slovenci in Slovenke uspešni na mednarodnih tekmovanjih? 

Mladi ljudje imamo prirojeno raziskovalno žilico, zagon, s katerim iščemo nove poti, nove ideje. Mislim, da se mladi ne počutijo ukleščene zaradi neke problematike v Sloveniji, kar nekatere druge generacije bolj ovira. Starejši se počutijo veš čas ukleščeni in omejeni zaradi gospodarskih in finančnih problemov v Sloveniji. Na mlade ima to manjši vpliv ali pa to jemljejo z neko rezervo. Zato imajo možnost, da razvijajo svoje potenciale, raziskujejo, se prijavljajo na tekmovanja, dokazujejo svoj uspeh, se ukvarjajo s tem, kar jih zanima. To je prvinski zagon, ki ga imamo ljudje v sebi. V otroštvu imamo najbolj razvitega. Če nam ga ne uspe zatreti, še dolga leta ostane v nas. Nekaterim ljudem se, iz takih ali drugačnih razlogov, ta zagon dokaj hitro omeji, zmanjša, skrije, ga ne izkoriščajo toliko. Nekdo drug, ki si pusti razvijati ta zagon in te interese, pa nekaj doseže na tem področju.

Kako lahko poskrbimo, da ta zagon ne ugasne?

Treba je bolj optimistično gledati na svet. In se s to motivacijo podajati k problemom in reševanju problemov. Da gledamo optimistično, se ne vznemirjamo, se ne počutimo poražene ob najmanjšem porazu, se pravi, da gremo naprej in se počutimo motivirane, da rešujemo težave z mislijo, da jih bomo rešili, in ne z mislijo, da so nerešljive.