Število mladih
Po presoji Urada RS za mladino, pa tudi Evropske komisije se med mlade uvrščajo tisti, ki so stari od 15 do 29 let. V primerjavi s stanjem ob osamosvojitvi je v Sloveniji danes na splošno manj mladih. Takrat jih je bilo 24,1%, danes pa jih je 17,2%. Največ jih živi v osrednjeslovenski statistični regiji, k čemur izrazito prispeva študentska populacija.
Izobrazba
V letu 2014 je imel med mladimi že vsak šesti vsaj višješolsko izobrazbo, ob osamosvojitvi pa le vsak sedemnajsti. To pomeni, da je leta 2014 16,7% mladih imelo vsaj višješolsko izobrazbo, leta 1991 pa le 6%.
Leta 1991 je 47,5% dijakov in 43,8% študentov prejemalo štipendijo, leta pa 2014 pa je bil ta odstotek nekoliko nižji (45,3% dijakov in 26,9% študentov). Od vseh štipendistov je bilo največ takih, ki so prejemali državno štipendijo. Leta 1991 je bilo teh štipendij 56%, leta 2014 pa 78%.
Zakonski stan
Od osamosvojitve je močno upadlo število sklenjenih zakonskih zvez med mladimi. Manj se je zmanjšalo skupno število porok, in sicer za petino. Med mladimi je danes število ženinov za skoraj dve tretjini manjše, število nevest pa za dobro polovico. Natančneje, v letu 1988 je bilo med mladimi 78,6% ženinov in 88,2% nevest, v letu 2014 pa je v tej starostni skupini le še 35,6% ženinov in 51% nevest.
Viša se tudi starost ob poroki. V letu 1988 je bila npr. povprečna starost ženina 27,3 leta in neveste 24,2 leta. V letu 2014 pa sta bila ženin in nevesta v povprečju za 7 let starejša. Njuna povprečna starost v letu 2014 tako že presega 30 let (34,5 leta ženin in 31,8 leta nevesta).
Še vedno pa je med vsemi sklenjenimi zakonskimi zvezami največ ženinov in nevest starih do 29 let. V letu 1991 je bilo največ ženinov starih 25–29 let (3254), največ nevest pa 20–24 let (3987). V letu 2014 je bilo tako ženinov kot nevest največ v starostni skupini 25–29 let.
V letu 1991 je prvo zakonsko zvezo v starostni skupini 15–29 let sklenil 6001 moški in 6824 žensk, v letu 2014 pa 2315 moških in 3309 žensk.
Povprečno trajanje zakonske zveze do razveze v Sloveniji je 14 let. Zato razvez med mladimi ni veliko.
Oblikovanje družine
V letu 1991 so mlade mame (pod 30 let) rodile 17.143 otrok, v letu 2014 pa 9.640. Povedano drugače: v 2014 je 1.000 mladih ženski rodilo 59 otrok, v 1991 pa 77.
V povprečju je bila v letu 2014 mama, ki je rodila prvega otroka, stara 29,1 leta. V letu osamosvojitve je bila natanko 5 let mlajša (24,1 let), pred 30 leti (leta 1984) pa 6 let mlajša. Vedno več žensk se za prvo materinstvo ali drugega in tretjega otroka odloči po tridesetem letu starosti.
Zaposlitev
Število zaposlenih in samozaposlenih mladih se je v primerjavi s stanjem pred 19 leti zmanjšalo, povečal pa se je delež samozaposlenih. Decembra 1995 je bilo zaposlenih mladih skupno 193.112, od tega je bilo 4% samozaposlenih. Decembra 2014 je bilo med mladimi skupno 105.711 zaposlenih, od tega 8% samozaposlenih.
V primerjavi s stanjem pred desetimi leti je stopnja registrirane brezposelnosti med mladimi leta 2014 za 4,3 odstotne točke višja (22,5% v letu 2014 in 18.2% v 2005). Tako zdaj kot pred desetimi leti je stopnja registrirane brezposelnosti med mladimi višja od slovenskega povprečja, ki je leta 2005 znašalo 10,2% in leta 2014 13,1%.
Profil 25-letnika
Izobrazba
Prevladujoča izobrazba 25-letnikov je še vedno srednješolska. Leta 1991 je imelo 21% fantov in deklet osnovnošolsko izobrazbo ali manj, leta 2014 pa 7% deklet in 12% fantov. Še večje razlike so pri terciarni izobrazbi (terciarna izobrazba je višja strokovna, visokošolska dodiplomska in visokošolska podiplomska izobrazba), saj dekleta praviloma prej končajo študij kakor fantje. Leta 1991 je imelo terciarno izobrazbo 7% fantov in 15% deklet, leta 2014 pa vsak peti fant (20%) in več kot vsako tretje dekle (37%).
Poroka
Leta 1991 je bilo kar 59% 25-letnic in 33% 25-letnikov že poročenih, dodatno pa je v zunajzakonski skupnosti prebivalo še 5,4% 25-letnic in 3,8% 25-letnikov. V letu 2015 je bilo poročenih samo 12,8% 25-letnic in 5,4% 25-letnikov. V zunajzakonski skupnosti je glede na leto 1991 živelo nekoliko več 25-letnic (8,9%) in nekoliko manj 25-letnikov (3,8%).
Število otrok
Med vsemi 25-letnicami jih 78% še ni rodilo, 16% je rodilo enega otroka, 5% pa dva.
Zaposlitev in plača
Povprečni 25-letnik je zaposlen. Konec leta 2014 je bilo med 25-letniki zaposlenih ali samozaposlenih 10.902 (od tega 8 % samozaposlenih), kar je 45 % vseh mladih te starosti.
25-letni zaposleni so imeli v letu 2004 v povprečju 515 EUR neto plače, leta 2014 pa 792 EUR. Plača 25-letnika je bila nekoliko nižja od povprečne populacije mladih (15–29 let). Ti so imeli namreč v letu 2004 v povprečju 547 EUR neto plače, leta 2014 pa 835 EUR. Prav tako so imeli 25-letniki nižjo povprečno plačo glede na splošno populacijo zaposlenih leta 2004 in leta 2014. Povprečna neto plača zaposlenih je namreč v letu 2004 znašala 699 EUR, v letu 2014 pa 1.066 EUR.
vir podatkov: Statistični urad RS
Zadovoljstvo mladih
Med mladimi jih je kar 80% s svojim življenjem na splošno zadovoljnih (vir: SURS, 2015). Slovenska mladina je v povprečju tudi zadovoljnejša s svojim življenjem (7,8) kakor povprečna evropska mladina (7,6) (vir: bilten Mladi v Sloveniji, izdal SURS). Ne glede na gospodarska gibanja zadnjih nekaj let torej mladi v Sloveniji glede svoje osebne prihodnosti ostajajo optimistični, pri čemer pa se je povečala njihova skrb v zvezi s pomanjkanjem denarja, stanovanjsko problematiko in negotovostjo glede zaposlovanja. Prav to pa so izzivi, ki se danes v zvezi s položajem mladih v Sloveniji kažejo kot ključni.
Na mladih svet stoji
Današnja mladina je pomemben vir človeštva za razvoj ter ključni vir inovacij in pozitivnih družbenih sprememb. Žal pa številni dejavniki preprečujejo, da bi bil ta vir dejansko izkoriščen, saj so v večini držav sveta mladi nekako še vedno premalo prepoznavni in preveč zapostavljeni. Zato si Slovenija že dlje časa prizadeva ustvarjati možnosti za njihovo večjo vključenost v procese odločanja, saj je to eden temeljnih pogojev za razvoj družbe. Mladim v Sloveniji je na mnoge načine omogočeno sodelovanje pri iskanju tistih rešitev, ki se jih neposredno tičejo, in tistih, ki zadevajo družbo kot celoto. Še posebno je po letu 2001 v ospredju strukturirani dialog, v katerem se mladi z odločevalci na lokalni, regionalni ali državni ravni pogovarjajo o temeljnih vprašanjih, ki zadevajo njihovo bivanje in položaj v družbi. Poleg tega so pri tem prostovoljno, študentsko in mladinsko delo v Sloveniji za mlade najpomembnejše oblike njihove soudeležbe na trgu dela.
Mladi v Sloveniji se med vsemi oblikami soudeležbe najpogosteje vključujejo v prostovoljne dejavnosti (35,7%), to pa je tudi osrednji mehanizem njihove socialne vključenosti ter dosega v celotnem seštevku več kot sto tisoč mladih prostovoljk in prostovoljcev v enem letu. Največkrat so te prostovoljne dejavnosti povezane z varnostjo in urejenostjo kraja, v katerem prebivajo, ter z mladinskimi interesi v lokalnem okolju. Iz tega izhaja, da imajo mladi v Sloveniji izjemno razvit čut za socialno pravičnost in solidarnost, kar je dokazljivo predvsem z izraženo pripravljenostjo na pomoč ljudem v stiski pri naravnih nesrečah in drugih oblikah pomoči za javno dobro. Tudi ta oblika solidarnosti večinoma poteka prek članstva v mladinskih organizacijah (taborniki, skavti, mladi gasilci), pa tudi pri mladih kot pripadnikih civilne zaščite in vojske. Poleg tega so najpogosteje včlanjeni v organizacije s športnega, rekreativnega in kulturnega področja, občutno manj pa v politične stranke. Tudi tu igrajo nepogrešljivo vlogo mladinske organizacije, ki jim z raznimi oblikami usposabljanja omogočajo, da vplivajo na družbo, jim pomagajo na poti ekonomskega in socialnega osamosvajanja ter s tem ključno prispevajo k razvoju države; vse pridobljene veščine mladi z udejstvovanjem v mladinskih organizacijah ohranijo in uporabljajo tudi v zreli dobi. Z lastno udeležbo v procesih odločanja v otroštvu in zgodnji mladosti si pridobijo tudi predstavo o tem, kako poteka javno (politično) odločanje, in ga tako lažje razumejo. Država Slovenija prepoznava pomen mladih po osamosvojitvi ter jih vzgaja v odgovorne državljane in spodbuja k samostojnosti s pridobivanjem kompetenc za neodvisno življenje.
Zadnje generacije mladih v Sloveniji veljajo za najbolj izobražene v vseh časih po osamosvojitvi, narašča tudi njihovo znanje tujih jezikov. Mladi na splošno kažejo veliko želje po avtonomiji, prevzemanju odgovornih in težkih nalog ter sprejemanju odločitev. Po osamosvojitvi je začela naraščati tudi njihova mobilnost, ne zgolj v zvezi s klasičnimi oblikami potovanj, ampak predvsem s sodelovanjem v številnih mednarodnih dejavnostih in izmenjavah, med katere spadajo mednarodni raziskovalni tabori in podobne dejavnosti, ki jih opravljajo številne organizacije za mlade – med temi je v ospredju program Erasmus + Mladi v akciji.
Spremembe, ki sta jih med tranzicijo doživeli Evropa in v njenem okviru Slovenija na gospodarskem in socialnem področju, so preoblikovale družbo ter bistveno zaznamovale tudi položaj in razvoj mladega človeka. Mladi tako danes bolj cenijo osebne potrebe kakor kolektivne pravice, pomembnejši se jim zdi njihov osebni uspeh in uspeh v karieri, saj jim le to zagotavlja kakovost bivanja. Srečujejo se z vrsto težav in raznimi oblikami pritiskov, saj če hočejo biti konkurenčni na trgu delovne sile, morajo biti uspešni v šoli in končati študij; družba goji glede njih velika pričakovanja, poleg tega morajo biti mladi, če hočejo najti stabilno zaposlitev, izredno prilagodljivi in mobilni. Ker se bosta morali EU in Slovenija že v bližnji prihodnosti aktivneje spopasti z novim demografskim izzivom, torej staranjem prebivalstva in zmanjšanjem števila mladih, se zaradi teh procesov spreminjajo in prilagajajo tudi značilnosti delovne sile. Tako v Evropi kot Sloveniji bo število mladih delavcev upadalo in vsi bomo čedalje bolj odvisni od prihajajočih generacij. Zatorej velja poudariti alarmantno opozorilo, da je treba danes mlade dovolj dobro pripraviti ter okrepiti njihovo vlogo in položaj za prevzem te odgovornosti.
Poglavji "Zadovoljstvo mladih" in "Na mladih svet stoji" pripravil: Urad Republike Slovenije za mladino