Literarni, likovni in fotografski natečaj za šolsko leto 2015/2016

Kulturno naravoslovno društvo Naša zemlja razpisuje v šolskem letu 2015/2016 literarni, likovni in fotografski natečaj »Moja domovina – od zrna do kruha«. Natečaj je namenjen učencem od 1. do 9. razreda vseh osnovnih šol v Republiki Sloveniji, šol s slovenskim učnim jezikom v zamejstvu ter dijakom različnih srednjih šol v Sloveniji in zamejstvu. 

Včasih so rekli: »Kakršno seme, takšna žetev« in še zdaj je tako. Številni udeleženci dosedanjih natečajev so dokazali, da mladi znajo in zmorejo zelo ustvarjalno in kritično razmišljati o svoji domovini. Z natečajem »Od zrna do kruha« bodo učenci in dijaki na literarno, likovno in fotografsko izrazili svoj odnos do pomena žita za pridelavo domače hrane. 

 Razpis na natečaj (86 KB)

 Prijavnica na natečaj  (40 KB)    

 Brošura »Od zrna do žita«  (2.3 MB)    

Slovenska ljubezen do kruha

Med Slovenci velja kruh, o katerem je v svojih pridigah govoril že Primož Trubar, za eno najosnovnejših živil. Kako pomembno je to živilo, pričajo številni pregovori, ki so se ohranili skozi stoletja: dober kot kruh, s trebuhom za kruhom, zarečenega kruha se največ poje, če človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče.

Čeprav v Sloveniji, morda zaradi novejših prehrambenih trendov, poraba kruha upada, je ta še vedno precej visoka. V povprečju vsak prebivalec Slovenije letno poje 65 kilogramov kruha. Prav tako je za večino Slovencev kruh vrednota in pomemben del vsakdanjika. Kruh radi kupujemo in pečemo doma. Jemo ga za zajtrk, kosilo in večerjo, za malico, ob juhi in solati. Le redko ga zavržemo, saj ga lahko na različne načine uporabimo tudi takrat, ko ni več najbolj svež.

Kruh, ki ga po različnih krajih naše domovine različno imenujejo, za Slovence pomeni »kulturno dediščino in simbol«, pravi etnolog, prof. dr. Janez Bogataj. Svoje mesto – kot tradicionalno slovensko živilo – ima tudi v sklopu akcije ministrstva za kmetijstvo Tradicionalni slovenski zajtrk, ki otroke v vrtcih in v osnovnih šolah uči o tradiciji in pomenu zajtrka. Tradicionalni slovenski zajtrk poleg kruha sestavljajo še maslo, med, mleko in jabolko.

Simbolni pomen kruha pri Slovencih sega na področje obrednosti. Bogataj pojasni, da kruh ni bil samo hrana, temveč »predvsem obredni simbol, opredmetenje razumevanja obilja, odnosa do letine, opredmetena prispodoba novorojenca, tudi vsega božjega itn.«. Kruh je bil tudi pomemben dar v različnih obrednih dejanjih in ima v tej vlogi »praobliko« dobrodelnosti. Predvsem beli kruh so ponudili le ob redkih priložnostih. 

»Slovenska krušna kulturna dediščina se ponaša z izjemno paleto kruha; tako tehnološko kot tudi glede na funkcijo«, poudarja Bogataj. Slovenci so za peko kruha uporabljali različna žita, ob slabih letinah ali vsesplošnem pomanjkanju pa tudi gozdne plodove, fižol, zelišča in od 19. stoletja celo krompir. S spremenjenim pogledom na zdravo prehranjevanje je kruh »revnih« ponovno postal okusen in zdrav. Za pripravo kruha se ponovno uporablja kislo testo, kupimo pa lahko tudi kruh z zelišči, suhim sadjem in orehi, kruh brez vseh aditivov ali kruh, pečen na tradicionalni način, to je v krušni peči. 

V zadnjem času se uveljavlja tudi ponudba sezonskega kruha. »Veseli me, da za posamezne letne čase in njihove vsakdanjike in praznike pripravljamo primerne vrste kruha, torej skladno z vsem tistim, kar z našim znanjem in naravo skupaj pridelamo in imamo na voljo v določenem letnem času«, dodaja Bogataj. Tradicija tako živi naprej v sodobni izvedbi in s slastnimi okusi za vse ljubitelje kruha. Lahko rečemo, da je kruh za Slovence velika ljubezen.