Tekmovanje v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih in regionalnih posebnosti v šolskem letu 2015/2016

Prehransko kulturno dediščino z medgeneracijsko komunikacijo in raziskovalnimi metodami oživljajo osnovnošolci s pomočjo in usmeritvami mentorjev, učiteljev gospodinjskega pouka ali drugih predmetov.

Do sedaj je v projektu nastopilo preko 4000 osnovnošolcev neposredno, posredno pa se je s pozabljenimi jedmi lastnega kraja, njihovo pripravo in uporabo lokalnih sestavin seznanil večji delež osnovnošolske generacije, njihovih staršev ali sorodnikov, mlajših ter posredno še vsa slovenska javnost. 

Organizator projekta, ki tekmovanje razpisuje, je društvo Vesela kuhinja.

 O projektu kuhna pa to (614 KB)

Bogata kulinarična dediščina Slovenije

Stara modrost pravi: Človek je, kar jé. In čeprav po mnenju nekaterih kulinaričnih strokovnjakov ne moremo govoriti o enotni slovenski kuhinji, se lahko slovenska kuhinja po raznolikosti primerja s kuhinjo velikih dežel. 

Posebnost gastronomske podobe Slovenije določa njen geografski položaj na stičišču Alp, Sredozemlja in Panonske nižine. Na razmeroma majhni površini, ki jo pokriva ozemlje Slovenije, se je v zgodovinskem razvoju vse do danes oblikovala slikovita gastronomska različnost, na katero so vplivali vsi ti trije svetovi. 

Republika Slovenija ima vrsto posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki imajo zaščiteno geografsko poreklo (nanoški sir, sir tolminc, bovški sir in pikantni bohinjski mohant, ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, prekmurska šunka, kočevski in kraški med ter piranska sol iz Sečoveljskih solin), zaščiteno geografsko označbo (štajersko-prekmursko bučno olje, šebreljski in zgornjesavinjski želodec, kraški pršut ter prleška tünka), zaščiten tradicionalni ugled ali zajamčeno tradicionalno kakovost (prekmurska gibanica, idrijski žlikrofi, belokranjska pogača, belokranjska povitica in prosta povitica) ali zajamčeno višjo kakovost. 

Vsi ti izdelki pomembno sooblikujejo kakovost gastronomske ponudbe Slovenije. V to družbo odličnosti sodijo tudi slovenske naravne mineralne vode in žgane pijače. Omeniti je treba tudi nekatera značilna avtohtona vina, kot so dolenjski cviček, metliška črnina, šipon, ranina, zelen, pinela, rebula, kraški teran, klarnica, vitovska grganja, refošk, malvazija. V postopku za zaščito so še nekatere druge posebnosti in izjemnosti oziroma izdelki, ki pomembno sooblikujejo gastronomsko bogastvo Slovenije, na primer kranjska klobasa, savinjski ajdnek, zasavska jetrnica in drugi.

Star slovenski pregovor pravi, da gre ljubezen skozi želodec. Ob pestri in bogati kulturni dediščini nas ni treba skrbeti, da nas ljubezen v prihodnosti ne bi dovolj grela.