Na dan samostojnosti in enotnosti, ko so bili razglašeni izidi plebiscita, se spominjamo veličastnega dogodka, ko smo kot narod pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini.

»Po 25 letih obstoja naše države prihaja čas, ko se začenjamo vedno bolj zavedati, da je država nekaj vsem skupnega in da moramo s to dobrino ravnati odgovorno in pošteno. Predvsem pa ne smemo nikoli pozabiti, da lahko vsi skupaj poskrbimo, da bo Slovenija še bolj uspešna in da bo v njej lepo ter dobro živeti,« poudarja predsednik vlade dr. Miro Cerar.

Na trenutek, ko smo se enotno odločili, da se kot narod podamo na pot osamosvojitve, moramo biti izjemno ponosni. Za tako drzen korak smo se odločili kljub opozorilom, da preprek ne bo malo – od priznanja države do finančnih in gospodarskih izzivov – ter ob zavedanju, da se podajamo na negotovo pot. 

Posebej pomembno je, da smo vse ključne osamosvojitvene korake izvedli po demokratični in pravni poti, zato mora biti tudi vnaprej naša skupna zaveza spoštovanje pravne države in demokratičnih vrednot.

Bogate izkušnje prehojene poti pa moramo prenesti predvsem na mlade. To smo jim dolžni. Slovenija postopno, a vztrajno dozoreva. V zadnjih dveh letih smo se prebili iz krize in imamo razloge, da v prihodnost zremo samozavestno in optimistično. Skupaj moramo poskrbeti, da se bo Slovenija razvijala v smeri pravične družbe, v državo uspešnega gospodarstva, predvsem pa v državo, v kateri je lepo živeti.

Natanko 26 let po plebiscitarni odločitvi za samostojnost smo z državno proslavo zaznamovali dan samostojnosti in enotnosti, hkrati pa tudi 25. obletnico sprejema in razglasitve slovenske ustave. Predsednik DS Mitja Bervar je v slavnostnem govoru na proslavi ocenil, da je prišel čas, da se od besed usmerimo k dejanjem.

"Na temeljih naše izjemne skupne zgodbe in energije izpred 25 let, ko smo skupne moči uspešno zastavili za lastno državo, morda v jedro prizadevanj naslednjih 25 let postavimo državljana," je na državni proslavi dejal slavnostni govornik Bervar.

"Namenimo pozornost kakovosti njegovega življenja, zaposlitve, izobraževanja, socialnega varstva, zdravstvene oskrbe, dostopnosti kulture in medgeneracijski solidarnosti ter krepitvi sožitja, ki gradi mavrice med modrostjo starejših ter poletom mladih, in sicer na vseh ravneh, od lokalne skupnosti naprej," je poudaril.

Po Bervarjevih besedah moramo svojo državo negovati, spoštovati, jo varovati in jo z aktivnim državljanstvom tudi sooblikovati. Čas je, je dejal, da nas spori iz preteklosti nehajo hromiti. "Ključ skupne prihodnosti je v rokah naše generacije, ki bo zrelost in državotvornost dokazala s spoštljivim obravnavanjem doslej zamolčanih zgodb in aktivnim ustvarjanjem ustreznih razmer za srečo prihodnjih generacij," je dodal.

Proslave v ljubljanskem Cankarjevem domu so se udeležili številni visoki predstavniki političnega in družbenega življenja, tudi nekateri akterji iz osamosvojitvenega obdobja.

Pred dnevom samostojnosti in enotnosti je premier Miro Cerar na sprejemu za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo poudaril, kako pomembna je samostojnost naše države in da ne smemo nikoli pozabiti na žrtve, ki jih je terjala desetdnevna vojna. 

"Ob 25-letnici osamosvajanja naše države se še toliko bolj spomnimo žrtev, ki so jih nekateri utrpeli v času desetdnevne vojne za Slovenijo, ko smo žal morali za našo samostojnost in neodvisnost zagrabiti za orožje in se ubraniti pred nasiljem, ki je želelo preprečiti našo samostojnost," je v današnjem nagovoru spomnil Cerar.

Po njegovem mnenju je to, kar smo takrat dosegli tisto, po čemer so naši predniki stoletja hrepeneli. Danes je Slovenija resnično samostojna država, v kateri smo na svoji zemlji sam svoj gospodar. To pa nas je po Cerarjevem mnenju soočilo same s sabo, saj "smo ugotovili, da ni lahko imeti svoje države, da je potrebnega veliko truda in odgovornosti, in da to prinaša vzpone in padce".

Spomnil je še, da imamo pravico do glasu in besede, ko sedimo za skupno mizo z največjimi narodi in dodal, da sploh ne zna "najti besed, ki bi popisale veličino tega, kar smo s tem, ko smo se osamosvojili, dosegli". Zato je po njegovem mnenju še posebej pomembno, da se vsako leto resnično spomnimo na čase, "ko je prišlo do žrtev, za katere smo svojcem padlih in tistim, ki so utrpeli bolečine, neizmerno hvaležni". Tega ne smemo nikoli pozabiti, je še poudaril.

V imenu svojcev padlih in umrlih predstavnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo pa je spregovoril Drago Koprčina, ki je opozoril, da so v njihovih vrstah prepričani, da bi država v skrbi za najbolj ranljive skupine lahko naredila več.

"Zdi se, da se vladajoče ekipe menjavajo prehitro, ker ugotavljamo, da znova in znova zmanjka časa za odkrite pogovore," je dejal. Predstavnike države je zato pozval, naj tudi tej skupini nameni več pozornosti, saj se zaradi staranja srečujejo z vedno večjimi težavami.

Sprejema so se poleg drugih udeležili še predsednik republike Borut Pahor, ministrica za obrambo Andreja Katič, ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Novica STA

Ustavno sodišče je danes s slavnostno sejo obeležilo dan ustavnosti. Slavnostni govornik, sodnik Evropskega sodišča za človekova pravice Marko Bošnjak, je ob tem dejal, da je slovenska ustava dokument, na katerega lahko pogledamo s ponosom: "Mirno se lahko postavi ob bok najpomembnejšim in najboljšim primerljivim tujim dokumentom."            

Slovenska ustava se po Bošnjakovih besedah kaže kot trden in prepričljiv temelj demokratične pravne države, zavezane človekovim pravicam, drugim temeljnim pravnim in občečloveškim vrednotam.

Po njegovih besedah bi le težko opazili, da je "morala nastati dokaj hitro in vzporedno z drugim velikim projektom, to je vzpostavitvijo samostojne države, saj ne vsebuje pomembnejših praznin, notranjih neskladij, nesmiselnih rešitev ali podobnih hib, značilnih za pravne akte, sprejete v naglici". Izpostavil je dobro delo ustavnega sodišča kot varuha ustave v zadnjih 25 letih. 

Slavnostne seje so se udeležili številni predstavniki politike, pravosodja in družbenega življenja, med njimi predsednik DZ Milan Brglez, predsednik DS Mitja Bervar in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Dan ustavnosti praznujemo 23. decembra, z njim pa obeležimo 23. december 1991, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila novo slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od nekdanje skupne nedemokratične države odcepila tudi v pravnem smislu. Letos od tega dogodka mineva 25 let.

Novica STA

Zbranim sta spregovorila predsednik republike Borut Pahor in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Pahor je dejal, da imajo vse institucije nalogo, da še učinkoviteje in uspešneje opravijo delo. Masleša pa je opozoril, da je zagotavljanje pravne države naloga vseh vej oblasti.                        

Predsednik Pahor ocenjuje, da smo na področju sodstva v zadnjih letih naredili korake naprej, da pa ostaja še nekaj domačih nalog, ki jih je treba opraviti. Te morajo po besedah predsednika opraviti sodniki sami, saj jih namesto njih "ne more in ne sme nihče drug", svojo nalogo pa ima s sprejemanjem dobrih zakonov tudi politika.

V svojem govoru na slavnostni občni seji vrhovnega sodišča je Pahor sicer opozoril na nevarnosti, ki čakajo EU kot našo "širšo domovino". Opozoril je, da smo se znašli v razmerah, ko EU doživlja krizo, zaradi katere bi v prihodnjih letih utegnile nastati razmere, ko "bomo morali morda proti naši volji znova sami odločati o nekaterih vitalnih vprašanjih našega razvoja".

Masleša je v svojem govoru izpostavil, da je praznovanje 25. obletnice čas za razmislek o vlogi sodstva po osamosvojitvi, "ki je bila dosleden in logičen odgovor na kršitve prava v prejšnji državi". Ocenil je, da se domneva, "da je treba samo vzpostaviti demokracijo in zagotoviti delovanje prostega trga, pa bo pravna država prišla sama od sebe, ni uresničila".

Novica STA

 Govor predsednika vlade (16 KB)

V noči na 26. oktober 1991 je ozemlje naše države zapustil še zadnji vojak JLA, s čimer se je zaključil proces slovenskega osamosvajanja. 25. obletnico dogodka bodo nocoj obeležili z državno proslavo v Areni Bonifika v Kopru, na kateri bo slavnostni govornik predsednik vlade Miro Cerar, udeležil pa se je bo tudi predsednik republike Borut Pahor.

Urad predsednika republike bo imel danes tudi dan odprtih vrat, Pahor pa bo na posebni slovesnosti v predsedniški palači vročil državno odlikovanje srebrni red za zasluge Zvezi slovenskih častnikov.

Zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade (JLA), s katero so se v desetdnevni vojni spopadli pripadniki slovenske Teritorialne obrambe in policije, je Slovenijo zapustil pred 25 leti, ko sta iz koprskega pristanišča v noči na 26. oktober odpluli še zadnji ladji z vojaki JLA.

Jugoslovanska vojske se je iz pristanišča v Kopru sicer začela umikati že 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Zadnji vojaki JLA so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje.

Po koncu osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991 so namreč sledila pogajanja na Brionih med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Zaključila so se s podpisom t. i. brionske deklaracije 7. julija 1991, s katero so bila osamosvojitvena dejanja v Sloveniji zamrznjena za tri mesece. Do izteka moratorija so takratne jugoslovanske oblasti spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji, zato so sledili pogovori o odhodu JLA s slovenskega ozemlja.

Od lani 25. oktobra praznujemo tudi dan suverenosti, ki sicer ni dela prost dan.

Novica STA    

Brglez je v nagovoru ob začetku današnje seje DZ dejal, da dan suverenosti predstavlja vrh obeležitev nastanka slovenske države. Po njegovem mnenju gre "za nekakšen praznični Triglav, kjer en krak predstavlja plebiscit in odločitev za samostojno Slovenijo, drugega razglasitev samostojne države, vrh, ki povezuje oba prejšnja kraka, pa predstavlja prav današnji praznik, dan suverenosti".

Pred 25 leti je bilo ustanovljeno samostojno slovensko olimpijsko gibanje: slovensko olimpijsko listino so podpisali v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, to obletnico pa so slovesno obeležili danes v Ljubljani. Posebna priznanja so dobili člani iniciativnega odbora za ustanovitev OKS, ki so iz tedanjega obdobja navedli zanimive drobce.

Poleg slovenskih športnih zvez, olimpijskih panog in tistih, ki jih priznava mednarodna olimpijska družina, sta pred četrt stoletja olimpijsko listino podpisala tudi nosilca zlatih olimpijskih odličij Leon Štukelj in Miro Cerar, ki sta po osamosvojiti Slovenije dobila dostojne naslednike. OKS je bil polnopravno vključen v olimpijsko družino 5. februarja 1992. Tega leta je samostojna slovenska olimpijska reprezentanca prvič nastopila na zimskih OI.

Na slovesnosti v prestolnici so tokrat podelili nagrade, ob koncu članom iniciativnega odbora za ustanovitev OKS, ki so ga sestavljali Janez Kocijančič, Ivo Daneu, Rajko Šugman, Janez Stele ter tokrat odsotni Miroslav Cerar ter pokojna Evgen Bergant in Milan Jerman. Košarkarski legendi Daneu je po izročitvi priznanje padlo iz roke, vendar ga je nato dvignil in vsem pokazal, da je kljub temu ostalo celo.

Slovenski športniki, torej tudi tisti, ki so nastopali za Avstro-ogrsko, Kraljevino Jugoslavijo ali bivšo Jugoslavijo, so v 104 letih od prve medalje Rudolfa Cvetka v sabljanju iz Stockholma, 66-krat stopili na stopničke za zmagovalce. Slovenija ima zdaj skupno z zimskimi igrami dvanajst zlatih olimpijskih medalj - sedem od leta 1991, sedemnajst srebrnih (12) ter petindvajset bronastih (19). Kot samostojna država se Slovenija ponaša s skupno z 38 medaljami, Tina Trstenjak, Peter Kauzer, Vasilij Žbogar in Ana Velenšek pa so v Riu tehtnico še bolj nagnili v prid poletnih iger; POI so povedle z 22:16.

Med posamezniki iz prejšnjega stoletja ima Štukelj šest olimpijskih medalj, od tega tri zlate; eno manj pa je zbrala druga telovadna legenda Cerar, ki je osvojil trideset medalj na velikih tekmah, največ med vsemi Slovenci. Najuspešnejši slovenski olimpioniki v zadnjih petindvajsetih letih so v letos v Riu de Janeiru dobili družbo. Izolan Vasilij Žbogar se je s tremi medaljami pridružil Miru Cerarju, Luki Špiku in Rajmondu Debevcu. Pred njimi sta vključno z zimskimi športniki le Tina Maze z dvema zlatima in dvema srebrnima medaljama, ter Iztok Čop, ki je bil po enkrat zlat in srebrn ter dvakrat bronast.

Novica STA

Z obeležitvijo 25-letnice prve internetne povezave v Sloveniji so na Institutu Jožef Stefan (IJS) odprli 19. multikonferenco Informacijska družba. Evropska komisarka Violeta Bulc je ob tem poudarila, da je internet ena največjih socialnih inovacij ter edino pravo demokratično orodje, del internetnerevolucije pa se je odvijal tudi v Sloveniji. 

Obletnica prve internetne povezave je po besedah Bulčeve tudi obletnica novih zamisli o tem, kako lahko v svetu sobivamo. "Ravno zaradi interneta smo se uspeli umakniti iz izolacijskih krogov v odprta sodelovanja, ki gredo preko meja," je izpostavila komisarka. 

Prvo internetno povezavo v Sloveniji so vzpostavili novembra leta 1991 v laboratoriju za odprte sisteme in mreže IJS v sklopu raziskovalnega projekta Eureka 8. Kot je ob robu današnjega dogodka dejala predsednica slovenskega združenja za Internet ISOC-SI Borka Jerman Blažič z IJS, je bila Slovenija pred 25 leti med 16 državami sveta, ki so že imele dostop do interneta. Vendar pa razvoj po njenem mnenju ni napredoval po začetnih pričakovanjih.

Multikonferenca je osrednji dogodek informacijske družbe v Sloveniji zadnjih 19 let in je ena največjih tovrstnih konferenc v tem delu Evrope. 

Novica STA

Na današnji dan pred 25 leti se je iztekel trimesečni moratorij slovenskih osamosvojitvenih odločitev, ki ga je prinesla 7. julija 1991 podpisana Brionska deklaracija. S koncem moratorija je Slovenija začela izvajati osamosvojitveno zakonodajo. Prevzela je nadzor nad svojimi mejami, skupščina pa je sklenila, da bo nov slovenski denar tolar.

Po slavnostni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Slovenije 26. junija 1991 se je začela desetdnevna vojna, ki ni minila brez žrtev. Že naslednje jutro so iz vojašnic JLA v Zagrebu krenili tanki, katerih cilj je bil zasesti zunanje meje Slovenije in zavarovati ozemeljsko celovitost SFRJ.

Oblast v Beogradu je nameravala Slovenijo s silo obdržati v Jugoslaviji. Prvi spopadi med JLA ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija pri Metliki, končali pa 3. julija 1991, ko se je poražena jugoslovanska vojska začela umikati nazaj v vojašnice.

Da bi prišlo do dokončnega premirja, so se 7. julija na Brionih sestale delegacije Evropske unije, Slovenije, Hrvaške in SFRJ. Po 15-urnih pogajanjih so v jugoslovansko krizo vpletene strani podpisale Brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije.

Slovenska stran se je s podpisom deklaracije obvezala, da bo zamrznila osamosvojitvene procese, a je procese kljub temu še pospešila. Tako je postopoma tudi jugoslovansko vodstvo spoznalo, da osamosvojitve Slovenije ne bo moglo ustaviti, zato je 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih umakne iz Slovenije.

Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil v noči s 25. na 26. oktober 1991. Ta dogodek po mnenju mnogih velja celo za vrh dogajanj v procesu slovenske osamosvojitve.

Novica STA

Osmega oktobra 1991 je Slovenija z uvedbo lastnega denarja stopila na pot denarne osamosvojitve. Tolar, ki je odigral zelo pomembno stabilizacijsko vlogo in užival zelo visoko stopnjo zaupanja, je leta 2007 nadomestil evro. 

Denarna osamosvojitev se je začela, ko je v skladu z brionskim sporazumom pretekel trimesečni moratorij na uveljavljanje osamosvojitvenih sklepov in je tedanja skupščina sprejela potrebno zakonodajo.

Tolar je tako luč sveta ugledal nekaj čez polnoč 8. oktobra 1991. Delil se je na sto stotinov.

V Sloveniji so se do izdaje tolarskih bankovcev in kovancev kot zakonito plačilno sredstvo uporabljali vrednostni boni. Zamenjava jugoslovanskih dinarjev za bone se je v vseh finančnih ustanovah po državi začela 9. oktobra 1991 in je trajala tri dni, razmerje med dinarji in boni pa je bilo v tem obdobju 1:1. Po današnjih ocenah ministrstva za finance je bila ta zamenjava "ena najhitrejših in najuspešnejših".

Tečaj tolarja je bil v začetku določen pri 32 tolarjih za eno nemško marko. 

Banka Slovenije je prve tolarske bankovce - za 100, 500 in 1000 tolarjev - dala v obtok 30. septembra 1992. Oblikovni avtor slovenskega denarja je bil Miljenko Licul s sodelavci, tiskali pa so jih v britanski družbi Thomas de la Rue. Centralna banka je nato vrednostne bone postopno izločila iz gotovinskega obtoka.

Sledili so bankovci za 10 (november 1992), 20 (december 1992), 200 (februar 1993), 50 (marec 1993), 5000 (december 1993) in 10.000 tolarjev (marec 1995); januarja 1993 so se bankovcem pridružili še kovanci za 1, 2, 5 tolarjev in 50 stotinov, medtem ko sta kovanca za 10 in 20 stotinov v obtok prišla aprila 1993, aprila 2000 pa še kovanec za 10 tolarjev. Na bankovcih so bile upodobljene znamenite slovenske osebnosti, na kovancih pa motivi avtohtonih živali na Slovenskem.

Tolar je pot sklenil z letom 2007, ko je slovenska nacionalna valuta postal evro. 

Vrednostni boni in tolarski bankovci so zamenljivi v Banki Slovenije brez časovne omejitve. Za tolarske kovance pa se bo ta možnost iztekla konca letošnjega leta.

Novica STA

V okviru 54. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA je včeraj potekala okrogla miza z naslovom »Slovenija 25 let po osamosvojitvi«. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije so se na enem mestu zbrali bivši resorni ministri in razpravljali o stičnih točkah v kmetijstvu, danes in v času njihovega ministrovanja. Dogodek je povezoval minister Dejan Židan, ki je ob koncu srečanja povedal, da imajo bivši ministri svoje poglede in izkušnje na kmetijstvo, a vendar so si enotni v enem: »V borbi za kmeta in kmetijsko zemljo, kmetijsko ministrstvo ne sme biti samo. To mora biti družbena zavest, ki se jo zavedajo vsi v vladi, parlamentu in širši družbeni skupnosti. Samo na ta način bomo lahko skrbeli za prehransko varnost tudi v bodoče.«

Na osrednjem dogodku včerajšnjega mednarodnega sejma AGRA, je minister Dejan Židan gostil deset svojih predhodnikov, ministrov za kmetijstvo, od tega tri iz obdobja pred osamosvojitvijo ter sedem iz obdobja samostojne Slovenije. Kot je uvodoma povedal Židan je kmetijstvo v 25 letih doživelo marsikateri uspeh in tudi neuspehe. Med uspehe šteje predvsem povečanje površin za ekološko kmetovanje, aktivno prestrukturiranje kmetij in dobro izkoriščanje evropskega denarja. Kot neuspeh pa je minister izpostavil izgubo 15 odstotkov vse obdelovalne zemlje v 25 letih samostojne Slovenije, kar je po njegovih besedah rezultat zaraščanja, predvsem pa pozidave najboljših kmetijskih površin. Pri tem je dodal da »ni prave proizvodnje hrane brez kmetijskih zemljišč«, zato je potrebno najboljša kmetijska zemljišča varovati z družbenim konsenzom. Kot je še povedal minister, gre za prvo takšno srečanje ministrov v zgodovini samostojne Slovenije, kar se kaže v sposobnosti skupnega konstruktivnega sodelovanja.

več o dogodku

Odprtje razstave v Helsinkih - fotoutrinki

Beograjske oblasti so pred 25 leti izdale odlok o odpustu vseh slovenskih vojakov iz Jugoslovanske ljudske armade (JLA). S tem je JLA do konca septembra zapustilo še zadnjih nekaj več kot 2000 Slovencev, ki so vojaški rok še služili v okviru vojaških sil nekdanje skupne države.

27. junija 1991 se je namreč v Sloveniji začela desetdnevna vojna, ki se je končala 7. julija s podpisom Brionske deklaracije. Ta je predvidevala zaustavitev vseh vojaških aktivnosti na območju Slovenije, slednja pa se je zavezala, da se bo tri mesece vzdržala vseh osamosvojitvenih teženj.

A je Slovenija svoje osamosvojitvene aktivnosti le še pospešila. Oblastem SFRJ v Beogradu tako ni preostalo drugega, kot da začnejo s postopnim umikom svojih enot iz Slovenije, hkrati pa so izdale odlok o odpustu vseh slovenskih vojakov iz JLA, ki so vojaški rok še služili po Jugoslaviji.

Velik del Slovencev je sicer JLA zapustil že v času osamosvojitvene vojne, pa že takrat je bilo njihovo število v JLA precej zdesetkano. V začetku leta 1990 je namreč Slovenija začela postopoma zmanjševati število nabornikov, ki jih je pošiljala v druge republike SFRJ, pozneje pa tudi v JLA na splošno.

Konec septembra 1990 je namreč skupščina sprejela ustavna dopolnila, ki so določala, da bo Slovenija sama urejala način služenja vojaškega roka, marca 1991 pa še dopolnila, s katerimi je razglasila moratorij na pošiljanje nabornikov v JLA. Tako je v času izdaje odloka o odpustu vseh slovenskih vojakov iz JLA v slednji vojaški rok služilo le še nekaj več kot 2000 Slovencev, medtem ko je za primerjavo Slovenija v času pred osamosvajanjem v JLA letno pošiljala okoli 12.000 vojakov.

Omenjeni odlok je predvideval odpust slovenskih vojakov v treh časovnih intervalih, pri čemer naj bi zadnji Slovenec JLA zapustil sredi avgusta 1991. Slednje se je dejansko zgodilo konec septembra istega leta, ko so se iz JLA vrnili vsi slovenski vojaki razen enega, ki se je odločil vojaški rok v JLA odslužiti do konca.

Novica STA

Na današnji dan pred petindvajsetimi leti, 7. 7. 1991, se je končala vojna za Slovenijo.

Spoštovani državljanke in državljani,

ne samo letos in ne samo v teh dneh, ko obeležujemo 25-letnico nastanka države, ampak vsak dan, ki je pred nami, vam želim poguma, volje in preudarnosti. Da bi znali stopiti skupaj in biti enotni,  ko gre za našo skupno prihodnost. Da bi s skupnimi močmi delali in delovali za skupno dobro. Tako, kot je bila tudi takratna zmaga zmaga vseh. Zato je tudi obeležitev 25 let od končanja vojne trenutek za slavje in ne za razdvajanje, še manj pa za maščevanje.

Verjamem, da bo naša domovina še boljša in močnejša, če bomo vedno znova znali in hoteli stopiti skupaj in iskali tisto, kar nas povezuje ter navdaja s ponosom in hvaležnostjo.

Vse dobro, draga Slovenija!

dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora

Celotna poslanica

Predsednik Državnega zbora je v sredo, 6. julija 2016, v preddverju velike dvorane Državnega zbora sprejel člane ekipe, ki je 12. junija 1991 pripravila in zabeležila zgodovinski dogodek, ko je na Triglavu zaplapolala slovenska zastava.

Dr. Brglez je gostom zaželel iskreno dobrodošlico v Državnem zboru in izpostavil simbolni pomen njihovega dejanja, ki se je za vedno vtisnil v srca in v kolektivni spomin tistih, ki so bili priča procesu slovenskega osamosvajanja. Med drugim je izpostavil, da Triglav ni le naš najvišji vrh, ampak simbol slovenstva in mogočnosti, tudi troglavo božanstvo, vez med nebom in zemljo. Naš odnos do te gore je zaznamoval že baron Žiga Zois, ki je organiziral prvo ekspedicijo štirih srčnih mož na Triglav, podobno pripadnost pa je čutil tudi dovški duhovnik Jakob Aljaž, ki je na vse načine skušal goro vrniti Slovencem in zato njen vrh leta 1895 tudi odkupil. Prav zaradi svoje nezamenljivosti ima Triglav mesto tudi v slovenskem državnem grbu, ki je bil izoblikovan in sprejet prav v Državnem zboru. 

Vsem članom ekipe, ki se je 12. junija 1991 podala na vrh naše najvišje gore in z razvitjem trobojnice – čeprav tedaj še brez grba – simbolno ovekovečila slovensko osamosvojitev, se je iskreno zahvalil, saj so s svojim dejanjem vsem državljankam in državljanom Slovenije dali dodatno spodbudo za naprej. V obdobju slovenskega osamosvajanja smo skupaj sprejeli zaveze, ki jih ni mogoče pozabiti, je poudaril predsednik Državnega zbora. Četudi se vsa pričakovanja izpred četrt stoletja niso izpolnila, je ob tem izrazil upanje, da jih to dejanje tudi po 25 letih navdaja s ponosom, upanjem in zagnanostjo, torej občutki enotnosti in povezanosti.

Nekdanji načelnik gorske reševalne službe Mojstrana in vodja skupine gospod Janez Brojan se je dr. Brglezu zahvalil za sprejem in vabilo ter doživeto orisal dogodke tistega dne, nekdanji urednik fotografije pri časniku Delo gospod Joco Žnidaršič pa je predsedniku dr. Brglezu izročil prav posebno darilo – znamenito fotografijo, ki so jo tistega dne posneli na Triglavu.

V okviru dogodka je bil prikazan tudi kratek film Janeza Brojana s posnetki tako dogajanja 12. junija 1991, nato ponovnega vzpona in prižiga kresa na predvečer osamosvojitve 24. junija 1991 ter ponovno razvitje zastave ob 10-letnici dogodka, tj. 12. junija 2001.

Vir: DZ

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil osrednje prireditve ob 25. obletnici dogodkov osamosvojitvene vojne v Pomurju ter odhoda zadnjega vojaka JLA iz Gornje Radgone. Predsednik Pahor je položil venec k spominskemu obeležju "Nikoli več" ter zbrane tudi nagovoril.  

V slavnostnem nagovoru je predsednik republike spomnil, da je v luči 25. obletnice odločitve državljank in državljanov na referendumu za samostojno in neodvisno državo ter 25. obletnice njene razglasitve obiskal številne slovesnosti, kjer je spregovoril o pomenu enotnosti in medsebojnega sodelovanja.  

"Narodna enotnost ni bila vselej odlika našega naroda, saj smo izkusili tudi narodno razklanost. Zlasti mladi ljudje, ki niso bili življenjske priče obojemu, naj vedo, da smo Slovenke in Slovenci sposobni velikih ravnanj. Na naša ravnanja so lahko ponosni in samozavestno gledajo v prihodnost," je dejal predsednik republike. V nadaljevanju govora je opozoril na izzive, ki nas čakajo v prihodnosti, čeprav danes težko ocenimo kdaj se bomo z njimi soočili. 

"Razumeti moramo to fascinantno dejanje izpred petindvajsetih (25) let, ko smo enotni dosegli razglasitev Republike Slovenije, jo ubranili in dosegli, da so jo mednarodno priznali. Takrat smo imeli jasno določen cilj in smo se o njem enotno strinjali. Tudi v prihodnje nas bo do enotnosti pripeljalo samo sodelovanje," je govor zaključil predsednik republike. 

V luči praznovanja 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije je predsednik republike Stanislavu Rojku, županu Občine Gornja Radgona, podaril slovensko zastavo, protokolarno darilo predsednika republike: "Pred petindvajsetimi (25) leti smo razlike pustili za seboj in v ospredje postavili tisto, kar nam je skupno. Krepimo še naprej vse, kar nam je skupnega in kar nas povezuje." 

V čast 25. obletnice slovenske državnosti je v Palači narodov v Ženevi do 15. julija na ogled razstava najlepših fotografij Slovenije z naslovom "I Feel Slovenia – 25 let samostojnosti".

Stalni predstavnik RS pri Uradu OZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi veleposlanik Vojislav Šuc je ob slovesni otvoritvi razstave spomnil, da so v Sloveniji pred 25 leti zahteve civilne družbe po demokraciji in človekovih pravicah pripeljale do temeljnih sprememb in do razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije.

Generalni direktor Urada OZN v Ženevi Michael Møller je ob tej priložnosti pohvalil ne le lepote Slovenije, temveč našo vlogo v prizadevanjih za trajnostni razvoj kot ena z vodo in gozdovi najbogatejših držav v Evropi. Pri tem je menil, da je leto 2016, ko Ljubljana nosi naziv evropske zelene prestolnice, tudi priložnost, da Slovenija zaznamuje globalno gibanje za trajnostni razvoj, še posebej v Ženevi kot operativnem središču Agende 2030.

Razstavo je pripravil Urad Vlade RS za komuniciranje v sodelovanju s Slovenia Press Photo.

Fotografije z odprtja razstave

Na Golteh in v Zavodnjah sta potekali slovesnosti, ki so ju pripravili Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje in 151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske ter občina Šoštanj in Območno združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj. Obeh prireditev se je udeležila ministrica za obrambo ter udeležence obeh prireditev tudi nagovorila.

Na slovesnosti na Golteh je ministrica poudarila, da je bil prebeg helikopterja skrbno načrtovan in izpeljan brez napak, bil pa je velika moralna podpora osamosvojiteljem, ki so se na več koncih Slovenije uprli mnogo večji agresorski armadi. Udeležence slovesnosti na Golteh so nagovorili tudi poveljnik 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske  podpolkovnik Igor Lanišnik ter glavna akterja takratnega zgodovinskega prebega helikopterja gazele v vrste Teritorialne obrambe pilot Jože Kalan in letalski tehnik Bogomir Šuštar. Prireditev pa je v čast dogodku preletela formacija treh letal Pilatus.

Popoldne je potekala tudi slovesnosti ob Dnevu državnosti in prebegu helikopterja gazele na travniku pred kmetijo Žohar, kjer so med osamosvojitveno vojno skrivali prebegli helikopter gazela. Udeležence prireditve v Zavodnjah je najprej pozdravil župan Občine Šoštanj Darko Menih, slavnostna govornica pa je bila ministrica Katič.

Po besedah ministrice je bil prebeg helikopterja dogodek, ki je dal naši osamosvojitvi nov zagon in potrditev v prepričanju, da bomo zmogli. To je bil prvi vojaški helikopter, ki je dobil grb Republike Slovenije in znak Teritorialne obrambe in prvi helikopter v lasti takratne Teritorialne obrambe, sedanje Slovenske vojske.

Ob koncu slovesnosti je ministrica skupaj z županom Menihom zaslužnim posameznikom podelila spominski znak Golte 1991 in  zahvalne listine občine.

Predsednik republike Borut Pahor je v Borovnici vročil državno odlikovanje častni znak svobode RS pripadnikom 2. izvidniškega voda 30. razvojne skupine TO za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije. Delovanje skupine je pomembno vplivalo tudi na končno zmago.

Skupini, ki se je kasneje uradno preimenovala v 1. specialno brigado Moris, je poveljeval podpolkovnik Tone Krkovič. Odločeni, da bodo ubranili plebiscitarno izraženo voljo Slovencev do neodvisne slovenske države in zavarovali svobodo novorazglašene samostojne Slovenije, so pripadniki drugega izvidniškega voda izvedli eno najpomembnejših bojnih akcij Teritorialne obrambe (TO) v vojni za Slovenijo.

Peščica pripadnikov izvidniškega voda iz Borovnice je onemogočila transport orožja iz skladišča jugoslovanske armade v Podstrmcu pri Borovnici in 28. junija 1991 uspešno zaplenila večjo količino orožja, minskoeksplozivnih sredstev in vojaške opreme. Delovanje skupine je pomembno vplivalo na potek dogodkov v desetdnevni vojni kot tudi na končno zmago, s katero je Slovenija dokončno zavarovala svojo pravico do samoodločb.

Kot so zapisali v utemeljitvi odlikovanja, so za uspešno izpeljano akcijo zaslužni Tomaž Brence, Brane Brožič, Bruno Dormiš, Jože Fortuna, Uroš Gabrovšek, Edvard Gregorka, Rok Hrovatin, Stanislav Kucler, Marko Lipuš, Robert Marolt, Peter Mencin, Robert Miklavčič, Janez Novak, Smiljan Pajnkihar, Robert Petrovčič, Andrej Pristavec, Dušan Radošek, Uroš Sajovic, Niko Smole, Denis UIe in Brane Zrinski. Akcijo so izpeljali brez žrtev na katerikoli strani.

Mi, ki smo osamosvajanje doživljali v Sloveniji, smo včasih spregledali, kako veliko in pomembno vlogo so odigrali posamezniki in slovenske skupnosti v tujini. Kako so izrabili vsa znanstva, prijateljstva, sorodstva, športne partnerje, sosede za priznanje mlade države. Vloga številnih znanih in manj znanih Slovencev v Franciji, ki ste vsak po svoje predstavljali Slovenijo Franciji in njenim voditeljem, ne bo in ne sme biti pozabljena. 

Ob 25. obletnici slovenske samostojnosti smo zbrali nekaj pričevanj Slovencev, ki so takrat demonstrirali, pripravljali razstave, organizirali humanitarne konvoje, odpirali vrata in prepričevali francoske prijatelje, da si mlada država zasluži pozornost in priznanje. Zgodbe o dogajanju v Parizu, Saint-Etiennu in drugih francoskih mestih so za naš jubilejni bilten ob 25. obletnici državnosti predstavili dr. Evgen Bavčar, Brina Svit, dr. Tatiana Rodica Dumas, Maša Arko, Jože Šimc, Aleš Biber, Martin Golobič, Marjana Gult, Franc Hribar, Janez Ložar, Pascal Mérat, Bernard Ivan Rehar, Ciril Valant, Ana in Karel Vičič, dr. Janez Zorec in Alenka Zver. 

Zato hvala vsem! 

Publikacija Samo enkrat se rodi država

Predsednik republike je položil venec pred spominsko tablo in imel slavnostni nagovor na slovesnosti.

V slavnostnem nagovoru je predsednik Pahor spomnil, da je v luči 25. obletnice odločitve Slovenk in Slovencev na referendumu za samostojno in neodvisno državo ter 25. obletnice njene razglasitve obiskal številne slovesnosti. Vedno je poudaril, da je težko napovedati, kaj se utegne zgoditi v prihodnosti, a da iz naših lastnih zgodovinskih izkušenj vemo, da je v takih prelomnih časih zelo pomembno, da smo enotni in dodal, da bo za naše nadaljnje odločitve pomembno, ali jih bomo dočakali v ozračju sodelovanja ali razklanosti. 

Slovenci imamo obe zgodovinski izkušnji in vemo, kakšne tragične posledice ima razkol in kakšne čudovite posledice  ima enotnost. Poudaril je, da moramo imeti jasno definiran nacionalni interes, okrog katerega bo v času odločitve zbrana velika večina ljudi, saj se utegne prej, kot bi želeli, zgoditi, da bomo Slovenci znova odločali o svoji prihodnosti. 

"V Trzinu je razglasitvi naše samostojnosti naslednjega dne sledilo surovo vojaško dejanje, ki je dalo vedeti, da je Slovenija potisnjena v položaj, ko mora z vojaško silo braniti razglašeno neodvisnost države. Vse bi bilo veliko težje, če na referendumu ne bi izkazali takšno večino. Naša enotnost je bila naša glavna deviza vseh nadaljnjih ravnanj," je poudaril predsednik republike in spomnil na politiko DEMOS-a, ki je takrat dosegla dogovor o vseh pomembnih vprašanjih, bistvenih za razglasitev države. "Slovenci znamo biti pametni, enotni, razsodni, ambiciozni in znamo doseči svoje cilje. Vendar moramo paziti drug na drugega in med seboj sodelovati. Potem ne bo nobenega vprašanja, ki ga ne bi mogli obrniti sebi v prid," je govor zaključil predsednik republike. 

V luči praznovanja 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije je predsednik republike Petru Ložarju, županu Občine Trzin, podaril slovensko zastavo, protokolarno darilo predsednika republike: "Zastava je simbol, ki nas povezuje. Županu jo izročam, naj v svojih prizadevanjih krepi vse tisto, kar nas povezuje, in gradi mostove tam, kjer smo si morda različni."

V Buenos Airesu, ki je na dan državnosti s poulično proslavo "Buenos Aires praznuje Slovenijo" in včeraj s koncertom "Sounds of Slovenia" proslavil 25. obletnico slovenske neodvisnosti, se danes zaključuje "Mesec Slovenije v Buenos Airesu", doslej največji slovensko-argentinski kulturni projekt, v katerem se je predstavilo več kot sto slovenskih umetnikov. 

Na dan državnosti se je na Majski aveniji, ki povezuje predsedniško palačo in parlament, zbrala več tisočglava množica na tradicionalni prireditvi "Buenos Aires praznuje Slovenijo". Praznovanje se je začelo dopoldan v buenosaireški Katedrali, kjer sta slovenska škofa Andrej Stanovnik in Lojze Urbanč mašo posvetila domovini. Nadaljevalo se je na Majski aveniji, kjer so se predstavile vse vodilne glasbene in plesne skupine slovenske skupnosti, medtem ko so lahko gostje in mimoidoči poskusili tipične slovenske jedi, se seznanili s slovensko turistično ponudbo, spoznali slovenska društva v Argentini in kupili slovenske knjige. 

Na osrednjem delu prireditve, ki so se ga udeležili tudi visoki nacionalni in mestni predstavniki, diplomatski zbor in predstavniki pomembnih kulturnih inštitucij, sta slovensko himno odigrala Janez Dovč in Boštjan Gombač. Publiko so pozdravili veleposlanica RS v Buenos Airesu Jadranka Šturm Kocjan, predstavnica buenosaireške vlade za človekove pravice in kulturno raznolikost Mercedes Barbara in predsednik Zedinjene Slovenije Jure Komar, ki so predstavili pot Slovenije skozi zgodovino, izpostavili pomen slovenske kulture ter vlogo slovenskih skupnosti po svetu za njeno ohranjanje in krepitev. 

Plesni skupini Maribor in Mladika sta v čast 200. obletnice Argentine predstavili tipične argentinske plese, gosta iz Slovenije - Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj pa zaplesala argentinski tango. V drugem delu, posvečenem 25. obletnici neodvisnosti Slovenije, sta duo "Sounds of Slovenia", Janez Dovč in Boštjan Gombač, predstavila slovensko ljudsko glasbo, združeni slovenski zbori iz Buenos Airesa pa zapeli izbor slovenskih pesmi, na koncu okronanih s "Slovenijo, od kod lepote tvoje". 

Praznovanje dneva državnosti se je zaključilo ob polnoči na "Slovenski milongi" v eni najbolj popularnih tango dvoran La Viruta de Solanas, kjer sta bila osrednja gosta slovenska plesalca Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj. 

Včeraj, 26. junija, je duo "Sounds of Slovenia", Janez Dovč in Boštjan Gombač, gostil tudi najpomembnejši buenosaireški kulturni center Usina del Arte, kjer sta številno občinstvo navdušila s samostojnim koncertom. Istočasno se je na trgu Plaza Vaticano ob znamenitem gledališču Teatro Colón zaključila razstava "Čutim Slovenijo. Čutim 25". 

Vsako leto se ob 27. juniju, dnevu policije, z različnimi aktivnostmi spominjamo zgodovinskih dogodkov leta 1991, v katerih smo aktivno sodelovali in ki so pripeljali do osamosvojitve naše države. Letos je še posebej slovesno, saj obeležujemo 25-letnico Policije v samostojni Sloveniji. Osrednja slovesnost je pod naslovom Slovenska policija, vedno za ljudi danes potekala v Kongresnem centru Brdo.

Poleg ministrice za notranje zadeve mag. Vesne Györkös Žnidar in generalnega direktorja Policije Marjana Fanka je udeležence prireditve nagovoril tudi direktor Europola Rob Wainwright.

"Zgodovina in tradicija slovenske Policije ne izvirata iz zadnjega četrt stoletja. Že v samem času osamosvojitve in procesih pred njo je Policija oziroma takratna milica veljala za stabilno, dobro organizirano, predvsem pa enotno in visoko motivirano institucijo. In na to zgodovino, ki traja že desetletja, od nastankov Narodne zaščite, milice in kasneje do razvoja policije, je vsak ta kamenček bistveno pripomogel k mozaiku, s katerim se lahko pohvalimo danes," je med drugim dejal generalni direktor policije Marjan Fank.

Zbrane je nagovorila tudi ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar: "Vaša pot ni bila vselej lahka, prav tako ni bila vedno ravna in gladka, vendar ste znali delovati kot celota, usklajeno in homogeno. Ponosno lahko rečem, da se je policija vseskozi odlikovala po svoji profesionalnosti in odlični hierarhični organiziranosti ter strokovnem in zakonitem delu svojih zaposlenih."

Direktor Europola Rob Wainwright pa je izpostavil odlično sodelovanje Europola s slovensko Policijo: "Države se same ne zmorejo spopadati s kompleksnimi kriminalnimi in terorističnimi grožnjami. Slovenija se tega zaveda in se vedno pogosteje obrača na nas. Pri tem je zelo aktivna in zato naš cenjen partner."

Ministrica za notranje zadeve in generalni direktor policije sta na današnji prireditvi podelila najvišja priznanja. V policiji zaposlena vrhunska športnika Peter Prevc in Benjamin Savšek sta prejela srebrni ščit policije, vodja Oddelka za splošne policijske naloge na Policijski upravi Ljubljana Nermin Isić je prejel zlati ščit policije, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Slavko Koroš in vodja Sektorja gospodarske kriminalitete v Upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič sta prejela veliki ščit policije z bronasto zvezdo, Matjaž Šinkovec iz Službe generalnega direktorja policije Generalne policijske uprave je prejel veliki ščit policije z zlato zvezdo.

Več o praznovanju

Slovesnost se je začela že malo prej in sicer pri pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v Slamnikarskem parku ob občinski stavbi, kjer so veteranske organizacije pripravile slovesnost z dvigom slovenske zastave. Slednjo so ob spremljavi slovenske himne slavnostno dvignili policijski in vojaški veterani.

Osrednja občinska prireditev se je pričela s prihodom članov vseh treh veteranskih organizacij ter praporščakov na prireditveni prostor ob pomniku državnosti v parku pod Močilnikom v Dobu. Najprej je vse prisotne pozdravila predsednica KS Dob Marija Ravnikar, ki je med drugim povedala, da dogodki izpred 25 let, ko smo si izbojevali svojo državo, pomenijo tudi to, da smo bili zmagovalci zgodovine. 

Znameniti bruseljski kipec Manneken Pis bo v počastitev 25. obletnice osamosvojitve Slovenije danes oblečen v gorenjsko narodno nošo. Ob tej priložnosti bodo lahko Bruseljčani, turisti in vsi mimoidoči na kraju, kjer stoji kipec, poskusili slovenske jedi in pijačo.

Slavni deček, ki lula, stoji v bližini glavnega bruseljskega trga Grand Place. Pri kipcu bo dopoldne potekala slovesna prireditev, na kateri bo navzoče pozdravil slovenski veleposlanik v Bruslju Matjaž Šinkovec.

Sledila bo predstavitev slovenskih jedi ter vina in piva, ki jo bo popestril nastop folklorne in plesne skupine iz Slovenije. Slovenska turistična organizacija (STO) bo ob tej priložnosti na stojnicah predstavila brošure s slovensko turistično ponudbo.

Manneken Pis bo že tretjič od osamosvojitve Slovenije oblečen v slovensko nošo. Prvič je bil vanjo oblečen 30. aprila 2004, dan pred vstopom Slovenije v EU, drugič pa ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije. Letos sicer mineva tudi 25 let od sklenitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Belgijo.

Kipec je v 17. stoletju izdelal Jerome Duqesnoy, velja pa za eno osrednjih bruseljskih znamenitosti, ki si jo vsako leto ogleda na tisoče turistov. Vsega 61 centimetrov visok bronasti kip ob različnih priložnostih oblečejo v za to posebej pripravljena oblačila.

Doslej je kipec prejel že več kot 800 oblačil, ki so mu jih podarile države, športniki, umetniki ali različna interesna združenja. Vsa oblačila so shranjena in so na ogled v bruseljskem mestnem muzeju.

Novica STA

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ob državnem prazniku, dnevu državnosti, prejema številne čestitke. Med drugimi so mu čestitali belgijski kralj Filip, švedski kralj Karl Gustav, irski predsednik Michael Higgins, predsednik Združenih mehiških držav Enrique Pena Nieto, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, indijski predsednik Pranab Mukherjee, in generalni guverner Avstralije Peter John Cosgrove. 

Med čestitkami je tudi voščilo francoskega predsednika Francoisa Hollanda, v katerem je predsednik Hollande spomnil na strateško partnerstvo med državama, na katerem temeljijo odlični odnosi med Slovenijo in Francijo, ter na sodelovanje v okviru procesa Brdo Brijuni. V pismu je francoski predsednik napovedal, da bo Francijo na osrednji počastitvi dneva državnosti in 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije zastopala predsednica Odbora za zunanje zadeve francoskega državnega zbora gospa Elisabeth Guigou. 

 Govor predsednika republike (44 KB)

Tuji državniki, ki se bodo udeležili večerne slovesnosti ob dnevu državnosti in 25. obletnici osamosvojitve Slovenije, so ob prihodu v predsedniško palačo izrekli Sloveniji iskrene čestitke ob jubileju. Obenem so se odzvali na izide britanskega referenduma, ki jih obžalujejo, saj menijo, da je treba Evropo krepiti.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je menila, da morajo evropski državljani stopiti skupaj in še bolj složno prispevati k razvoju evropskega projekta. "Potrebujemo jasno vizijo, vodenje in hrabrost, da bi te negativne trende v Evropi zaustavili ter Evropsko unijo naredili močnejšo. Vsi skupaj namreč potrebujemo več in ne manj Evrope," je povedala. Sloveniji in vsem njenim državljanom je ob 25. letnici osamosvojitve zaželela veliko uspehov, napredka in vse dobro.

Nemški predsednik Joachim Gauck je ob prihodu dejal, da mu je v veselje, da je lahko na tako poseben dan z nami. "Na ta dan po brexitu rad praznujem s prijatelji, ki so zvesti Evropi, jo gradijo še naprej, ščitijo in jo želijo narediti lepšo. V tem smislu sem z veseljem tukaj. Veselim se," je še dodal.

Avstrijski predsednik Heinz Fischer pa je ocenil, da gre za zelo pomemben dogodek. "Zelo natančno in jasno se spomnim, kako so se zadeve razvijale pred 25 leti. Držal sem pesti, da bo po vsem skupaj prišlo do mirne rešitve. In danes ste priča uspešni zgodbi celotnih 25 let," je menil ter dodal, da "smo skupaj člani iste družine". Z iskrenimi čestitkami je Sloveniji zaželel vso srečo tudi vnaprej. Glede britanskega referenduma pa Fischer izide obžaluje, a dodaja, da bomo to premagali.

Italija in ostale države, ki se udeležujejo praznovanja ob 25. obletnici slovenske samostojnosti, pa so po besedah italijanskega predsednika Sergia Mattarelle prijateljske države, ki jim je vsem skupna Evropska unija. O izstopu Velike Britanije iz EU, ki ga sam sicer obžaluje, pa je menil, da je treba evropski projekt znova zagnati, predvsem za mlade.

Med častnimi gosti je tudi predsednica komisije za zunanje zadeve francoske nacionalne skupščine Elisabeth Guigou, ki je ob prihodu v predsedniško palačo menila, da je danes žalosten dan za EU. "Če bo EU v prihodnosti bolje odgovarjala na želje svojih ljudi, bomo omejili posledice izstopa Velike Britanije iz EU," je izpostavila. Ob tem je izrazila upanje, da bo EU skupaj s Slovenijo, ki je po njenih besedah zelo evropska država, nadaljevala pot.

Novica STA

Poletno gledališče Studenec je v sodelovanje s SNG Opera in balet Ljubljana v počastitev državnega praznika uprizoril svetovno znano opero Carmen. V pozdravnem nagovoru je župan občine Domžale Toni Dragar povezal ključne elemente opere Carmen in naše države, Republike Slovenije. V začetku se je dotaknil predvsem sprejemanja novosti in opozoril na dejstvo, da je bila Carmen v prvih uprizoritvah deležna zgolj kritike, danes pa velja za eno najboljših svetovnih oper. Isto se je dogajalo na našem ozemlju konec 80. in v začetku 90. let. 

»Nihče ni verjel, da bo Slovenija samosvoje odkorakala stran. Še bolj presenetljivo pa je bilo, ko smo vzeli orožje v roke in se postavili za svoj cilj. Dejansko je bilo prav zares škandalozno – mala Slovenija, njeni državljani skupaj z milico, TO in Manevrsko zaščito so se zoperstavili veliki, veličastni JLA. Ljudje niso vedeli kako odreagirati in tudi veliki politiki ter mednarodne organizacije niso imeli pripravljenega odgovora. Tako kot dve stoletji prej, smo tudi mi prejemali kritike. Da uničujemo državo, da razdiramo bratstvo, celo to, da smo egoistični. Vendar smo vztrajali, ker smo v naših srcih vedeli, da se borimo za pravo stvar. In kot so ljudje vzljubili opero Carmen, so tudi hitro videli, da smo tudi mi imeli prav.«

Dan državnosti so tradicionalno obeležili tudi na Homcu s slavnostno akademijo.

Na Dunaju je od danes na ogled razstava fotografij ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije I Feel Slovenia. I Feel 25. Po Berlinu bodo utrinki Slovenije, ujeti v objektiv uveljavljenih slovenskih fotografov, dva tedna na ogled še v avstrijskem glavnem mestu.

Za postavitev razstave, ki jo je organiziral urad slovenske vlade za komuniciranje in Slovenia Press Photo, je v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom in slovensko turistično organizacijo poskrbel Slovenski kulturni in informacijski center - Skica na Dunaju, ki v avstrijski prestolnici deluje od leta 2012. Na Dunaju so razstavo umestili na najbolj prestižno lokacijo, Am Hof, v prvem okraju, kjer je velik pretok ljudi, kar je izjemna priložnost za predstavitev Slovenije in njenih naravnih virov in lepot.

Slovenska zastava in grb danes praznujeta svojo 25-letnico. Slovenska skupščina je namreč 24. junija 1991 sprejela dopolnila k ustavi takratne Socialistične republike Slovenije iz leta 1974, s katerimi je določila njun videz in obliko.

V dopolnilih k ustavi je skupščina pred 25 leti določila, da ima državni grb obliko ščita, da je v njegovi sredini na modri podlagi lik Triglava, pod njim pa dve valoviti črti, ki ponazarjata morje in reke. Določila je, da so nad ščitom tri zlate šesterokrake zvezde.

Za zastavo je dopolnilo določilo, da je bele, modre in rdeče barve, pri čemer vsaka zavzema tretjino zastave. Določilo je, da je v levem zgornjem delu grb, ki z eno polovico sega v belo polje, z drugo pa v modro polje.

Takšne določbe o grbu in zastavi je povzela tudi nova slovenska ustava, ki jo je slovenska skupščina sprejela nekaj mesecev po osamosvojitvi, 23. decembra 1991.

Podrobneje je grb in zastavo ter njuno uporabo pozneje opredelil zakon o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi, ki ga je DZ sprejel oktobra 1994.

Avtor slovenskega grba je oblikovalec Marko Pogačnik, ki je po 25 letih še vedno prepričan, da ima Slovenija dober grb, ki ga ne gre spreminjati. Bi pa veljalo po njegovem mnenju spremeniti zastavo, za katero meni, da bi bilo dovolj, če bi bile namesto grba na njej tri zlate zvezde, ki so tudi v grbu.

Med državne simbole sodi tudi himna. Kot slovenska himna je bila 27. septembra 1989 z dopolnili k nekdanji socialistični ustavi določena Zdravljica. Pol leta pozneje, 29. marca 1990, je skupščina sprejela še zakon, ki je določil, da se kot himna uporablja sedma kitica Zdravljice. Takšne določbe sta povzela tudi poznejša ustava in zakon o državnih simbolih.

Novica: STA

Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu je v mesecu juniju z več dogodki obeležil 25. obletnico samostojnosti Slovenije. V četrtek, 23. junija 2016, je v Tržaškem knjižnem središču potekala predstavitev razstave Les 25/izbor sodobnega slovenskega oblikovanja v lesu, ki ponuja odlično informacijo o izbranih vrhunsko oblikovanih izdelkih sodobnega oblikovanja v lesu v Sloveniji. Generalna konzulka Ingrid Sergaš je v uvodnem pozdravu izrazila zadovoljstvo, da se ob 25. obletnici samostojnosti država predstavlja na sodoben način, s predstavitijo svoje ustvarjalne odličnosti. Hkrati je poudarila pomen razstavnega prostora - Tržaškega knjižnega središča, ki obeležuje prvo leto svojega delovanja in ki tudi s tovrstnimi dogodki izkazuje svoj povezovalni in promocijski namen.  Razstavo je predstavila njena avtorica doc. dr. Barbara Predan, ki je poudarila, da je les naravna danost Slovenije, ki je kar v 60% pogozdena. Slovenski oblikovalci in arhitekti že desetletja odlično uporabljajo priložnosti tega naravnega materiala, kar je predstavljeno v uvodnem delu razstave. Pri izboru izdelkov, ki so vključeni v razstavo, so bili osnovni kriteriji vrhunsko načrtovanje, smiselnost izbire in funkcija, ki se izkazuje preko forme. Predstavitev so dodatno obogatili nekateri avtorji del, zajetih v razstavi iz: Design Studio Mashoni, Oloop, SoNo Arhitekti, Studio Miklavc in Wisonic Design, ki so predstavili svoje oblikovalske projekte. Razstava bo na ogled do 29. junija 2016.

Slovenski turizem je v četrt stoletja samostojne države naredil velike korake - vse do lanskega rekordnega turističnega leta. V 25 letih je Slovenijo obiskalo dobrih 59 milijonov turistov, ki so ustvarili 187 milijonov prenočitev, so ob 25-letnici samostojne države izpostavili v Slovenski turistični organizaciji (STO).

Turizem je v Sloveniji pomembna gospodarska dejavnost s številnimi multiplikativnimi učinki in visokim potencialom razvoja in rasti. K bruto domačemu proizvodu (BDP) prispeva 12,8-odstotni delež, v lanskem letu je predstavljal 37,6 odstotka izvoza storitev in 7,5 odstotka skupnega izvoza.

V primerjavi z evropskim in svetovnim povprečjem sta v Sloveniji tako delež izvoza turizma v celotnem izvozu kot skupnih učinkov turizma v BDP mnogo višja, visok je tudi delež zaposlenih v tej panogi. V turizmu v Sloveniji danes dela vsak osmi zaposleni.

Pred 25 leti se je Slovenija na evropskem in svetovnem turističnem zemljevidu pojavila kot nova država. Z njeno samostojnostjo je bil slovenski turizem postavljen pred izziv: Slovenijo ponovno umestiti ob bok znanim in uveljavljenim turističnim destinacijam. Kljub dotedanji turistični razvitosti je z 10-dnevno vojno in osamosvojitvijo izgubila privlačnost, ponovno se je morala uveljaviti tako na evropskem kot globalnem zemljevidu, so poudarili na STO.

Turizem se je v samostojni Sloveniji trikrat srečal s posledicami večjih kriz: leta 1991 po osamosvojitvi je število tujih gostov upadlo za 73 odstotkov, leta 1999 so po napadu vojaških sil Nata v Srbiji turistični delavci zabeležili 10-odstotni padec, leta 2009 med veliko svetovno gospodarsko krizo pa sedemodstotnega.

Gledano v celoti pa je slovenski turizem od osamosvojitve beležil strmo rast. V letih od 1992 do 2015 se je število prihodov domačih turistov povečalo za 62,6 odstotka, tujih pa za 339,1 odstotka. Skupna rast prihodov turistov je bila 187,3-odstotna.

V tem obdobju so turistični delavci zabeležili 20,9-odstotno rast prenočitev domačih ter 228,3-odstotno rast prenočitev tujih turistov. Skupno rast števila nočitev je bila 102,9-odstotna.

Že vse od osamosvojitve največ prenočitev opravijo gostje iz Italije, Avstrije in Nemčije. V zadnjih letih prihaja k nam tudi vedno več turistov iz prekomorskih, predvsem azijskih držav, dodajajo na STO.

Slovenija je na lestvici svetovne turistične konkurenčnosti trenutno na 39. mestu. Danes se pozicionira kot zelena, aktivna in zdrava destinacija. Priložnost slovenskega turizma je po prepričanju krovne organizacije predvsem v oblikovanju butičnih inovativnih in trajnostnih turističnih produktov z visoko stopnjo dodane vrednosti.

Med ključnimi cilji so usmerjenost v informacijsko in inovativno podprto trženje slovenskega turizma, zeleno shemo, spodbujanje inovacij in podjetništva, sodelovanje in povezovanje ključnih deležnikov za doseganje skupnih ciljev in sinergij. Cilj je prek povečane prepoznavnosti doseči tri milijarde evrov prilivov iz naslova turizma letno, kar pomeni vsaj šestodstotno letno rast.

Novica STA

V Slovenskem planinskem muzeju so se ob 25. obletnici samostojne države spomnili razvitja slovenske zastave na vrhu Triglava pred četrt stoletja. Skupina 21 gorskih reševalcev je 12. junija 1991 na najvišjem slovenskem vrhu razobesila tedaj še ne dokončno oblikovano novo slovensko zastavo, saj v skupščini novi grb še ni bil potrjen.

Ob 25-letnici tega dogodka so v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani pripravili posebno prireditev., na kateri je bila prisotna večina tedanjih udeležencev in polna dvorana obiskovalcev. Spomine so obudili s kratkim filmom, ki ga je tedaj iz helikopterja posnel snemalec Radiotelevizije Slovenija Janez Kališnik. Posnetek plapolanja zastave so pokazali 26. junija 1991, ko je na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost, na kateri je bila prvič dvignjena nova slovenska zastava.

Spominsko prireditev v Mojstrani, kjer je kulturni program oblikoval moški pevski zbor Združenja vojaških gornikov Slovenije Gorščaki, so nadaljevali s posnetki in komentarjem Janeza Brojana, Janeza Kališnika ter s projekcijo znanih in manj znanih fotografij Joca Žnidaršiča. Ob koncu je voditeljica prireditve kustosinja Elizabeta Gradnik na oder povabila vse tedanje udeležence in razvil se je prijeten klepet o tedanjem dogodku. Ob koncu so vsi obiskovalci prejeli znamenito Žnidaršičevo fotografijo s plapolajočo zastavo vrh Triglava, na katero so se podpisali vsi tedanji udeleženci, ki so bili prisotni na prireditvi.

Na Kumu je bila 18. junija osrednja zasavska proslava v počastitev dneva državnosti in 25. obletnice letalskega napada na tamkajšnji oddajnik. Predsednik vlade Miro Cerar je kot slavnostni govornik spomnil na pogum, ki so ga naši veterani izkazali v časih osamosvajanja. Pozval je, naj se ne sramujemo izrazov domoljubja.

"S ponosom se spominjamo prizadevanj naših vojnih veteranov za našo, samostojno Slovenijo," je dejal premier in spomnil, da se je v preteklosti res zgodilo tudi kaj slabega in težavnega, celo bratomornega. A iz zgodovine bi morali po njegovem mnenju potegniti nauk, ne pa še naprej širiti bolečine.

"Bodimo ponosni, a z naukom, da ne ponavljamo napak, pač pa gledamo naprej," je pred številnimi gosti, med katerimi so bili poslanci, zasavski župani, predstavniki veteranskih organizacij in kulturniki, še izpostavil Cerar. Pozval je k sodelovanju v dobrobit slehernega prebivalca in prebivalke Slovenije.

Ob tem je spomnil, da smo v zadnjih dveh letih naredili kar nekaj pomembnih korakov naprej. "Posebej pomembno je, da nam je uspelo postati spet ekonomsko suverena država, ki ima gospodarsko rast ter vse višjo zaposlenost," je ocenil. Vlada si prizadeva za prihodnost, v kateri bo dovolj dela za zagotavljanje dostojnega življenja in v tej smeri bo še letos storila prve odločne reformne korake, je dodal.

Ob 25 letnici obstoja je Urad RS za mladino pripravil srečanje ključnih akterjev, ki so v 25tih letih bistveno zaznamovali razvoj mladinskega sektorja Slovenije, vključno z nekdanjimi direktorji urada. Zbrani so se strinjali, da je uradu v teh letih uspelo vzpostaviti enotno mladinsko politiko z jasno vizijo, kaj je treba narediti, da se mladi lažje vključijo v družbo.

Dogodek, ki so se ga med drugimi udeležili tudi prvi direktor urada Stanko Šalamon in njegovi nasledniki Zorko Škvor, Dominik S. Černjak, Boris Tomašič ter sedanji direktor dr. Peter Debeljak, je potekal v prostorih Biotehničnega izobraževalnega centra Kult 316, v katerem se mladi študentje uvajajo v delo na turističnem in gostinskem področju. Častni pokrovitelj dogodka je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je bil pred 25 leti tudi sam aktiven v mladinskem sektorju.

Uvodoma je aktualni direktor Urada RS za mladino dr. Debeljak poudaril, da je vsak direktor glede na čas prispeval svoj kamenček v mozaiku razvoja mladinskega sektorja. Prvi direktor, g. Stanko Šalamon se je kot slavnostni govornik strinjal, da je bilo v mladinskem sektorju v 25 letih veliko narejenega. Delo urada je primerjal s »srebrno poroko«, v kateri sta partnerja vladna stran in nevladni sektor, ki sta skupaj razvijala mladinsko politiko. 

Poslanstvo mladinske politike je mladim omogočiti čim lažji prehod iz otroštva v zrelo dobo. Vsi prisotni so se strinjali, da se je položaj mladih na račun mladinskega dela v marsičem izboljšal, izpostavili pa so tudi, da sta pred uresničitvijo dva nova pomembna dogodka, ki bosta razmere v mladinskem sektorju še izboljšala, to sta nacionalna poklicna kvalifikacija za mladinskega delavca ter neformalno beleženje znanj, pridobljenih v mladinskem sektorju Slovenije.

Na dogodku, ki ga je povezoval voditelj Matej Praprotnik iz Radia Slovenija, je bila prikazana tudi v ta namen izdelana  infografika  (405 KB)s ključnimi mejniki razvoja mladinskega sektorja. Ob tej priložnosti so si zbrani ogledali tudi video prispevek Televizije Slovenija avtorice Taje Zuccato in film Društva prijateljev zmernega napredka avtorja Marka Breclja. Sledila je še predstavitev knjige Janeza Škulja z naslovom Prispevki k zgodovini razvoja mladinskega sektorja na Slovenskem.

Kratek filmski zapis iz dogodka 25. letnice URSM so pripravili mladi udeleženci iz Mladinskega centra Velenje.

Več na spletni strani Urada za mladino in portalu Mlad.si

Na Inštitutu za novejšo zgodovino (INZ) je 15. in 16. junija potekal posvet z naslovom Četrt stoletja Republike Slovenije – izzivi, dileme, pričakovanja. 

Kljub temu, da je teh 25 let, zgodovinsko gledano, precej kratkih, predstavlja ta čas raziskovalcem, ki obravnavajo najnovejšo zgodovino, poseben izziv. Med leti 1991-2016 se je mladi državi »zgodilo« veliko stvari, ki kličejo po sistematični analizi. Dilem, povezanih z izzivom raziskovanja in prezentiranja zgodovine Republike Slovenije tako zagotovo ne manjka.

Petindvajset let po osamosvojitvi so uveljavljeni raziskovalci detektirali in opredeljevali problematiko raziskovanja samostojne in neodvisne Slovenije. Cilj posveta je bil usmerjen v vzpostavitev metodološko, znanstveno in problemsko ustrezne in koherentne osnove za nadaljnje raziskave.

Posvet se je pričel z nagovorom direktorja INZ dr. Damijana Guština in vodje programskega odbora posveta dr. Jureta Gašpariča (INZ). Posvetu je predsedoval dr. Žarko Lazarević (INZ).

Svoje poglede je predstavilo več priznanih avtorjev. V prvem sklopu se je dr. Janez Šumrada (diplomat in zgodovinar) ukvarjal s slovensko potjo v mednarodne integracije (Zunanja politika – mednarodno priznanje, OZN, EU, NATO in OECD). Dr. Janez Štebe (predstojnik Arhiva družboslovnih podatkov - ADP) se je v luči infrastrukture ADP oziral na legitimnost slovenskega mednarodnega pridruževanja (Legitimnost mednarodnega pridruževanja države Slovenije: primer izkoriščanja Arhiva družboslovnih podatkov). Dr. Jure Gašparič je problematiziral vprašanje, kako se sploh lotiti raziskovanja in pisanja nedavne zgodovine (Pisati politično zgodovino RS), dr. Simona Kustec Lipicer (prof. na Fakulteti za družbene vede in poslanka državnega zbora) pa je ocenjevala sodobne strankarske in parlamentarne demokracije (Vrednotenje strankarske in parlamentarne demokracije današnjega časa: pogled naprej skozi pretekle izkušnje).

V drugem sklopu je dr. Zdenko Čepič (INZ) pokazal, kako se je slovenska državnost oblikovala že pred osamosvojitvijo (Pred tem – nastajanje slovenske državnosti pred samostojno državo). Dr. Aleksander Lorenčič (direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož) je izpostavil temeljna vprašanja raziskovanja slovenske gospodarske tranzicije (Proučevanje gospodarske tranzicije – izzivi, zagate in rezultati), dr. Damijan Guštin pa varnostni vidik mlade slovenske države (Varnost in obramba Republike Slovenije – dileme in rešitve). Dr. Tomaž Pavlin je predstavil slovenski šport v luči tranzicije (»Športna zgodba, stkana iz dejavnosti tisočev« (Osamosvojitev in šport, tranzicija in dileme)), prvi dan posveta pa je z referatom (oziroma s premislekom o »slovenskem« 20. stoletju in o samostojni Sloveniji) Kaj reči? sklenil dr. Jurij Perovšek (INZ).

Na drugem dnevu posveta so spregovorili še nekateri avtorji. Vesna Gotovina (Arhiv Republike Slovenije) je obravnavala problematiko arhivskega gradiva državnih organov iz časa osamosvajanja v Arhivu RS (Arhivsko gradivo državnih organov o procesih osamosvajanja Slovenije). Dr. Kaja Širok (direktorica Muzeja novejše zgodovine) je izpostavila muzejske zbiralne politike po letu 1991 in gradivo Muzeja novejše zgodovine Slovenije (Predmet in spomin: Pregled na muzejske zbiralne politike in pridobivanje historičnega gradiva zadnjega četrt stoletja). Dr. Andrej Pančur in dr. Mojca Šorn (INZ) sta predstavila uporabo parlamentarnega gradiva v digitalni humanistiki (Digitalni pristop k parlamentarni zgodovini: uporaba gradiva Državnega zbora v digitalni humanistiki). Dr. Bojan Godeša (INZ) je problematiziral mesto druge svetovne vojne po osamosvojitvi (Namesto sprave kulturni boj – Mesto druge svetovne vojne v slovenski družbi po osamosvojitvi). Dr. Jurij Hadalin (INZ) se je spraševal o historiografskem diskurzu o drugi Jugoslaviji po letu 1991 (Nezaželena dediščina? Historiografski diskurz o (drugi) Jugoslaviji). Kot zadnji referent posveta je dr. Janez Markeš (komentator Dela) problematiziral ponavljanje zgodovine od srede 18. stoletja do danes (Četrt stoletja slovenske države: se zgodovina ponavlja kot farsa?). 

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu je v torek, 14. junija 2016, ob 25. obletnici državnosti Republike Slovenije v sodelovanju s Slovenskim domom v Zagrebu in Svetom slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreb v Hrvaškem glasbenem zavodu priredilo slavnostni koncert in sprejem. 

Zbrane goste so pozdravili veleposlanica Smiljana Knez, predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in častni gost, predsednik hrvaškega Sabora, akademik Željko Reiner. 

Veleposlanica Knezova je v nagovoru poudarila, da je Slovenija lahko upravičeno ponosna na to kar je dosegla na četrt stoletja dolgi poti, saj se je utrdila kot spoštovana članica mednarodne skupnosti z urejenimi medsosedskimi odnosi, kar velja tudi za Hrvaško, s katero imamo sicer nekaj odprtih vprašanj, obenem pa bogato pozitivno agendo. 

Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc je izpostavil pomen manjšin za povezovanje med narodi. Predsednik Sabora Željko Reiner je izpostavil sorodnost poti obeh držav v demokracijo in izrazil prepričanje, da državi lahko v duhu dobrososedskih odnosov rešita tudi tisto malo odprtih vprašanj, ki jih imata. 

Skupina Sounds of Slovenija je predstavila slovensko glasbeno dediščino v sodobni izvedbi, izvedli pa so tudi klasično operno arijo iz opere Carmen ter  skladbo Neka cijeli ovaj svijet iz znanega hrvaškega muzikala Jalta, Jalta. Skupini se je ob tej priložnosti pridružila posebna gostja sopranistka Irena Preda, ki je zapela tudi slovensko in hrvaško himno. 

Sprejema so je udeležilo okrog 420 gostov, predstavnikov Sabora, hrvaške vlade, ministrstev, predstavniki slovenske narodne manjšine na Hrvaškem, diplomatski zbor, vojaški atašeji, predstavniki lokalne in regionalne samouprave, gospodarstveniki, novinarji, predstavniki nevladnih organizacij, verskih skupnosti ter predstavniki iz javnega in kulturnega življenja. 

Sprejem so z donacijami podprla naslednja podjetja: Orbico Group, Petrol, Gorenje, Triglav, Kras, Conditus, Jezeršek ter vinarji Hiša Joannes protner, Vino Kupljen, Rodica, Istenič, Valter Sirk in Wine cellar Graben. 

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil slovesnosti v počastitev 25. obletnice prisege prve generacije slovenskih nabornikov 510. učnega centra Teritorialne obrambe na Igu, kjer je zbrane tudi nagovoril. 

V slavnostnem nagovoru je predsednik republike ponovno poudaril pomen enotnosti v procesu osamosvojitve: "Lepota procesa osamosvojitve je bila v tem, da je ljudi vključeval in ne izključeval." Dejal je, da se je ideja o samostojni Republiki Sloveniji pričela v ozkem krogu političnih oporečnikov in se nato počasi širila med posameznike, ki so znali pogledati čez horizont dnevne politike. "Proces slovenske pomladi je dosegel svoj prvi vrhunec z demokratičnimi volitvami, nato s prisego DEMOS-ove vlade in njenim programom. Cilj tega programa je bila ustanovitev lastne države. Če bi to bil cilj le enega dela slovenske javnosti, je vprašanje, ali in kdaj bi prišlo do njegove uresničitve," je dejal predsednik Pahor in poudaril, da je bila prav v tem sijajna razsežnost tega procesa: "Tisti, ki so videli naprej, v prihodnost, so znali pritegniti tudi one, ki so na začetku to misel zavračali ali vanjo dvomili." Spomnil je, da lahko o narodovi enotnosti govorimo tudi v času desetdnevne osamosvojitvene vojne, saj smo tedaj enotno ubranili samostojnost naše države, nazadnje pa je Slovenija 22. maja 1992 postala ponosna članica Organizacije združenih narodov. To je praznik vseh generacij, tako predsednik republike, ki nam daje vedeti, da so bili časi zahtevni, a smo jih uspešno prestali, ker smo bili močni in enotni: "Kadarkoli kasneje ni nobenega razloga za to, da bi razlike v pogledih na potek dogodkov tistega časa omajale to posebno mesto procesa osamosvojitve v našem zgodovinskem spominu." Predsednik republike je zato pozval vse, da s svojimi ravnanji in izjavami ne storijo ničesar, kar bi mladim ljudem, ki bodo zrasli v pogumne in ustvarjalne osebnosti in tako nadaljevali slavno pot prihodnosti naše domovine, odvzeli ta ponosnipogled na njihove korenine. "To je naša moralna im politična dolžnost, da našim otrokom v njihovem spominu zavarujemo proces osamosvojitve kot nekaj najbolj lepega in mogočnega za narodovo usodo v prelomnih časih zgodovine," je govor zaključil predsednik republike. 

V luči praznovanja 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije je predsednik republike Janezu Cimpermanu, županu Občine Ig, podaril slovensko zastavo, protokolarno darilo predsednika republike: "Slovenska zastava je simbol enotnosti, ki nas povezuje ne glede na razlike med nami. Graditi moramo tisto, kar je med nami skupnega in biti ponosni na to, kar skupaj ustvarimo." 

Pred slovesnostjo je predsednik republike prisostvoval odkritju spominskega obeležja v opomin in spomin na 27. junij 1991, ko je bil v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo na Ljubljanskem barju sestreljen helikopter Jugoslovanske ljudske armade. 

Današnja slovesnost je ena izmed prireditev ob obeleževanju dogodkov 25. obletnice desetdnevne vojne, nad katerimi je častno pokroviteljstvo prevzel predsednik Republike Slovenije. 

Na trgu Plaza Vaticano pred slovitim gledališčem Teatro Colón sta minister za kulturo mesta Buenos Aires Darío Lopérfido in veleposlanica RS v Argentini Jadranka Šturm Kocjan častno otvorila "Mesec Slovenije v Buenos Airesu", s katerim Slovenija in Argentina obeležujeta 25. obletnico samostojnosti Slovenije in 200. obletnico Argentine. Ob prisotnosti argentinskih oblasti, predstavnikov slovenske skupnosti, diplomatskega zbora in kulturnih inštitucij sta otvorila razstavo "Čutim Slovenijo. Čutim 25". 

Veleposlanica Šturm Kocjan je ob tem izpostavila pomen kulturnih vezi med Slovenijo in Argentino ter poudarila, da je "Mesec Slovenije v Buenos Airesu " največji kulturni projekt med državama od neodvisnosti naše države. Razstavo je predstavila kot odraz Slovenije: butične, aktivne, zelene, predane trajnostnemu razvoju. Prav zato nosi naša prestolnica Ljubljana letos častni naziv zelene evropske prestolnice. 

Veleposlanica je publiko povabila na številne kulturne dogodke, ki se bodo odvijali v mesecu juniju: oddajo o slovenski klasični glasbi na nacionalnem radiju, dneve slovenskega filma v Cine Gaumont Espacios INCAA, multimedijsko plesno predstavo "Otelo – Shakespeare v tangu" in koncert Sounds of Slovenia. Osrednja proslava bo »Buenos Aires praznuje Slovenijo« na sam dan državnosti 25. junija, ko se bodo na osrednji Majski aveniji predstavila slovenska društva in umetniki iz Argentine, s številnimi gosti iz Slovenije. 

Minister za kulturo Buenos Airesa Darío Lopérfido je v otvoritvenem govoru pohvalil ustvarjalno moč slovenskih umetnikov in pomen kulture za prepoznavnost države po svetu. Izpostavil je, da sta tako Slovenija kot Argentina kulturna naroda in da je prav na področju kulture prihodnost sodelovanja med državama. 

Razstava "Čutim Slovenijo. Čutim 25" bo na trgu Plaza Vaticano na ogled do 26. junija. 

V avli Ministrstva za kulturo je danes potekalo odprtje priložnostne razstave ob 25. obletnici samostojnosti Republike Slovenije Les25 / Izbor sodobnega slovenskega oblikovanja v lesu, avtorice dr. Barbare Predan in oblikovalca Ranka Novaka. 

Razstava ob 25. obletnici samostojnosti Republike Slovenije ponuja pregledno in kakovostno informacijo o izbranih vrhunsko oblikovanih izdelkih sodobnega oblikovanja v lesu v Sloveniji. 

Razstavljalci z izbranimi deli:

SoNo Arhitekti: slovenski paviljon na svetovni razstavi EXPO, Milano 2015, OFIS arhitekti: bivak pod Skuto, Studio Miklavc: mobilna informacijska točka za Triglavski narodni park, Toni Kancilja: pohištveni sestav Istra, Luka Bassanese: kolekcija Nika, TOK TOK: Martinova miza in trobla, Gigodesign: otroški stolček Froc, Tak kolektiv: kredenca, Tilen Sepič: svetilo Eclipse, Blaž Habjanič: Toplr – leseni obešalnik, Wilsonic Design: otroška igrača Gospod krokodil na palici, Re-generacija: prijazni sovražnik – japonski dresnik in njegova uporaba v papirništvu, Oloop: skupnostno ustvarjanje, Design Studio Mashoni: Ribrand, Rinz ROS: UNI ptičja hišica, ONDU: ONDU Pinhole fotoaparati.

Odprtje razstave sta pospremila minister za kulturo Anton Peršak in avtorica razstave dr. Barbara Predan. 

Les je organski material, naraven kompozit. Z njim sobivamo in ga uporabljamo že več tisoč let. Je material, s katerim gradimo in oblikujemo javne površine, hiše in druge večinoma vsakdanje izdelke. Arhitekti in oblikovalci se vsakokrat znova navdušujejo nad raznovrstnimi lastnostmi, trajnostjo in lepoto tega materiala. Slovenija se zaradi svoje izjemne pogozdenosti še toliko bolj zaveda, da je les naravna danost, ki ponuja številne priložnosti. Država je les prepoznala kot strateški material, saj aktivno podpira izdelavo lesenih izdelkov, ki jih slovenska podjetja uspešno tržijo. Razstava Les25 izpostavlja izbrane vrhunce.

Razstava bo na ogled do 17. junija 2016, vsak delovni dan med 8. in 17. uro.

 več o razstavi Les25 (9.5 MB)

Naslovne misli je zapisala učenka OŠ Brežice, Hana Škrinjar, ki je sodelovala na natečaju ob obeležitvi 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije. Natečaj »Inovativnost in ustvarjalnost mladih za prihodnost domovine« smo na MIZŠ oblikovali skupaj z Zavodom RS za šolstvo in Urad Vlade RS za komuniciranje. Objavili smo ga v marcu in k ustvarjanju povabili vrtce, osnovne in srednje šole.

Natečaj je ponudil učencem in dijakom priložnost, da ob 25-letnici samostojnosti države izkažejo svoj odnos do domovine, svojo inovativnost, ustvarjalno energijo, znanje in potenciale na različnih področjih (likovnem, glasbenem, plesnem, literarnem). Prijavilo se je 76 vzgojno-izobraževalnih organizacij in do 9. maja

2016 poslalo multimedijsko predstavitev prispevka. Vsi prispeli prispevki so bili vredni ogleda in so pokazatelj kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela na šolah.

Natečaj smo zaključili s sklepno prireditvijo, ki je bila v petek, 3. junija 2016, v Plesni šoli Bolero. Program prireditve so soustvarili vrtci, osnovne in srednje šole, ki so sodelovale na natečaju. Lahko bi rekli, da so mladi uprizorili manjšo državno proslavo za mlade. Ganljivo, srčno, sporočilno. Slovenijo so s svojimi zgodbami in stvaritvami prikazali v njeni najlepši lepoti. V ustvarjalnih in nasmejanih mladih, ki z optimizmom zrejo v prihodnost. Slednje je v svojem nagovoru izpostavila tudi ministrica dr. Maja Makovec Brenčič in dejala, da so mladi prihodnost naše domovine. "Vsak od vas plete svojo zgodbo. Ste radovedni in pogumni. Iskreni. Ohranite to radovednost, da bomo skupaj premikali meje in krepili to našo ljubo domovino. Verjamem, da jo nosite v srcu in da vas bo naša dežela spremljala povsod, kamor vas bo zanesla pot življenja". Svoje misli je ministrica zaključila z nekaj vrsticami pesmi Otona Župančiča, ki pravi, da je domovina ena, nam vsem dodeljena, zato jo imejmo radi, ker je naša, vaša, tvoja, moja. Direktor Zavoda RS za šolstvo, dr. Vinko Logaj je v nagovoru dejal, da smo lahko na našo državo ponosni prav vsi, saj ima vsak od nos možnost, da se kakovostno izobražuje in osebnostno razvija.

Najboljše prispevke o Sloveniji so na prireditvi tudi nagradili. Nagrade je skupaj z ministrico podelila direktorica Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, Alenka Kovšca. Izstopala sta prispevek Srednje zdravstvene šole Murska Sobota in prispevek Zavoda Cirius Vipava. Dijaki srednje zdravstvene šole so Slovenijo predstavili kot mlado gospodično, 25-letnico, ki je sicer imela nekatere bolezni, a se je postavila na noge in z optimizmom zre v prihodnost, si želi razvoj. Predstavniki zavoda Cirius Kamnik pa so s svojo plesno točko pokazali, da je Slovenija tudi sinonim za sprejemanje drugačnosti, sinonim za družbo, v katero smo vsi enakovredno vključeni in v kateri spoštujemo drug drugega.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na povabilo apostolskega nuncija Svetega sedeža v Republiki Sloveniji Juliusza Janusza obiskal prostore Apostolske nunciature v Ljubljani. 

Predsednika republike in nuncij sta govorila o odnosih med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem v luči 25. obletnice slovenske samostojnosti in s tem povezani verjetni udeležbi nekdanjega vatikanskega državnega tajnika Angela Sodana na proslavi ob dnevu državnosti, ki bo 24. junija 206 v Ljubljani. 

Sogovornika sta govorila o morebitnem obisku papeža Frančiška, v letošnjem ali prihodnjem letu.

Od naborniškega popolnjevanja vojske se je Slovenija dokončno poslovila leta 2003 ter prešla na poklicno sestavo vojske.

novica STA

Veleposlaništvo Slovenije v Ankari je 1. junija 2016, v sodelovanju z obrambnim atašejem RS v Turčiji, priredilo sprejem ob dnevu državnosti, dnevu Slovenske vojske in 25. obletnici samostojnosti. Sprejema so se udeležili v Turčiji živeči Slovenci, visoki predstavniki turške vlade, parlamenta in vojske, predstavniki diplomatskega zbora, poslovneži ter predstavniki medijev.

Kot častni gost je turško vlado zastopal minister za prehrano, kmetijstvo in živinorejo Faruk Çelik, ki je tudi predsedujoči turškemu delu slovensko-turške Skupne gospodarske komisije.

Minister Çelik je v pozdravnem nagovoru  čestital za praznik Sloveniji, ki jo je označil za prijateljsko in zavezniško državo. Poudaril  je pomen strateškega partnerstva med državama in se zahvalil za slovensko podporo pri vključevanju v EU.  Kot sopredsedujoči Skupni gospodarski komisiji si bo prizadeval za nadaljnjo poglobitev dvostranskega sodelovanja na različnih področjih.

Veleposlanik Igor Jukič je na kratko spomnil na osamosvojitveni proces Slovenije in njeno vključevanje v mednarodno skupnost. Izpostavil je odlične odnose med državama, kar se odraža v rednem političnem dialogu na visoki ravni, rasti blagovne menjave ter krepitvi prijateljskih vezi  med prebivalci obeh držav.

Ob tej priložnosti je bila postavljena tudi razstava Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Razstava prinaša izbor dokumentarnih fotografij in dokumentov, ki prikazujejo procese osamosvajanja in vojaške obrambe Slovenije v letu 1991.

Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj se v Parizu udeležuje letnega ministrskega zasedanja Sveta Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Foruma, ki potekata pod naslovom »Povečanje nivoja produktivnosti za vključujočo rast«. Obisk OECD je ministrica zjutraj začela s srečanjem z generalnim sekretarjem Angelom Gurrio. Nato se je kot osrednja gostja udeležila sprejema, ki ga je v počastitev 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije pripravilo slovensko veleposlaništvo. Na sprejemu je ministrica nagovorila Slovenke in Slovence, ki živijo v Franciji, diplomatski zbor in druge predstavnike tamkajšnje administracije. Povedala je, da na stičiščih raznolikosti kaže ta naša mlada država, ki bo 25. junija dopolnila 25 let, stotero privlačnih obrazov.

»To večkrat najbolje veste vi, cenjene Slovenke in Slovenci, ki ste onkraj meja matične domovine, zagotovo največji promotorji slovenske dediščine, lepot in naše kulture. Kot enakovreden del enotnega slovenskega naroda, s svojimi izkušnjami in znanjem pomembno prispevate k vsestranskem napredku naše države. Ne nazadnje ste bili prav Slovenci po svetu tisti, ki ste pred 25-imi leti, v negotovih časih osamosvajanja s svojimi povezavami, izkušnjami in lobiranjem za priznanje Slovenije pri tujih vladah pomembno prispevali k procesu osamosvojitve« je v nagovoru dejala Alenka Smerkolj. Spomnila je na dogodke pred 25. leti, ki so odločilno zaznamovali takratno družbeno-politično dogajanje, in poudarila, da je bil v tem času storjen velik napredek. »Če smo takrat večinoma le skrivaj upali na demokratično in pluralno politično družbo, je ta danes za nas samoumevna. In če smo se leta 1989 še borili za pravico do združevanja in izražanja skupnih interesov, ki nas je ne nazadnje 25. junija 1991 pripeljalo do samostojne države, je vsako podobno srečanje, kot je današnje, lep primer povezovanja in sodelovanja. Primer sodelovanja vseh, ki imamo vizijo. Vseh, ki želimo Sloveniji dobro. Ki želimo, da naša država postane zgodba o uspehu, zgodba o edinstvenih in nadarjenih ljudeh, ki znamo stopiti skupaj« je povedala Smerkoljeva. 

Po njenem mnenju smo Slovenke in Slovenci že večkrat dokazali, da znamo in zmoremo. Kot je dejala, nas druži vztrajnost v prizadevanju za boljši jutri, kar je cilj Vlade Republike Slovenije in projekta Strategija razvoja Slovenije, ki ga vodi Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in kohezijsko politiko. »Z državljankami in državljani smo v zadnjih nekaj mesecih postavili dolgoročno Vizijo Slovenije. Slovenija v prihodnosti tako postaja država močne identitete, zaupanja, inovativnosti, kjer preko učenja za življenje dvigujemo kvaliteto življenja naših državljanov. Da se bo naša skupna vizija tudi uresničila, bomo morali narediti še precej korakov« meni ministrica. Obenem jo pogled na prehojeno pot, ki nas je združila pred 25 leti, navdihuje z zaupanjem, da bo Slovenija uspešna in da bomo ob »Abrahamu Slovenije« vizijo Slovenije tudi dejansko živeli.

več o dogodku veleposlaništva RS v Parizu

Ministrica za obrambo Andreja Katič in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković sta danes podpisala izjavo o nameri razglasitve spomenika padlim in umrlim v vojni za Slovenijo za kulturni spomenik državnega pomena. Ob tem sta izrazila prepričanje, da bo upravljanje s spomenikom tako lažje in bolj učinkovito.

Predstavniki obrambnega ministrstva so se decembra lani sestali z Jankovićem in njegovimi sodelavci, ena od tem pogovora pa je bilo tudi upravljanje s spomenikom padlim in umrlim v vojni za Slovenijo na ljubljanskih Žalah, je ob podpisu pojasnila Katičeva. "Takrat sva se z županom dogovorila, da poiščemo poti za to, da lahko ministrstvo za obrambo kot upravljavec tega spomenika upravlja z njim, tako da ni vsako leto nepotrebnih težav glede pravne podlage," je dejala Katičeva.

Nato so sprožili pobudo za dodelitev statusa državnega pomena, ki jo je zavod za varstvo kulturne dediščine obravnaval in nato podal predlog ministrstvu za kulturo. To je potrdilo, da ima spomenik ustrezne lastnosti in lahko pridobi status državnega pomena. Trenutno potekajo potrebni postopki, odlok o razglasitvi spomenika pa bo vlada predvidoma obravnavala na junijski seji, tako da bodo zadeve urejene do slovesnosti v spomin vsem padlim in umrlim v vojni za Slovenijo, je pojasnila Katičeva.

Novica STA

Pošta Slovenije se z izdajo poštne znamke pridružuje obeleževanju 25 obletnice samostojnosti Republike Slovenije. Za izbiro motiva znamke je izvedla natečaj, na katerem je bil izbran oblikovalski predlog Villa creativa s fotografijo Triglava Joca Žnidaršiča.  

Pred 25 leti smo si državljani na plebiscitu na demokratičen način izbrali samostojnost in dosegli neodvisno državo na miroljuben način. S tem smo udejanjili več stoletni sen nekaj generacij Slovenk in Slovencev. Ti so identiteto in narodno zavest gradili s kulturo, jezikom in simboli, med katerimi izstopa Triglav. 

Triglav je bil navdih mnogim pesnikom, pisateljem, potopiscem, slikarjem in politikom. Je največkrat uporabljen motiv za obeleževanje pomembnih državnih dogodkov – obletnice samostojnosti, predsedovanje Slovenije Svetu EU; Slovenija pa je edina država, ki ima točno določeno goro upodobljeno tudi v državnih simbolih – grbu in na zastavi. 

Prepričal je tudi komisijo, ki je izbrala poštno znamko, ki bo obeležila 25. obletnico samostojnosti Republike Slovenije.

V Cankarjevem domu v Ljubljani je potekala osrednja slovesnost ob dnevu slovenske diplomacije, ki letos praznuje 25. obletnico. Na slovesnosti so zbrane diplomate nagovorili predsednik republike Borut Pahor, predsednik vlade Miro Cerar in minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Vsi trije govorci so se zahvalili vsem slovenskim diplomatkam in diplomatom, ki opravljajo ali so opravljali ta lep, a hkrati zahteven in izzivov poln poklic.

Minister Erjavec je ob tem izpostavil, da so prizadevanja mlade slovenske diplomacije konkretne rezultate pokazala relativno kmalu po razglasitvi samostojnosti, saj je Slovenija dobila mednarodno priznanje in se tako na svetovni zemljevid uvrstila kot samostojna in enakopravna država.

Za dan slovenske diplomacije je slovenska vlada leta 2004 razglasila 22. maj, ker je bila na ta dan leta 1992 Slovenija sprejeta v Združene narode, kar je pomenilo vrhunec prizadevanj Slovenije na poti do samostojne države. S članstvom v tej pomembni svetovni mednarodni organizaciji je Slovenija postala enakopravna članica mednarodne skupnosti. 

Predsednik vlade Miro Cerar je ob tem dejal, da je z izbiro tega dne tudi simbolno poudarjena polna zavezanost slovenske države ciljem in načelom Ustanovne listine OZN: od spoštovanja načela suverene enakosti držav in pravice narodov do samoodločbe, preko miroljubne politike in načel mirnega reševanja sporov, do spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. 

Premier je tudi poudaril, da je Evropska unija ves čas zavzemala osrednje mesto med celotno paleto ambicij in prizadevanj slovenske zunanje politike, Slovenija pa v EU tudi danes vidi pomembno jamstvo svoje stabilnosti, varnosti in blaginje. 

V interesu Slovenije je, da se tudi na področju zunanje politike Evropska unija utrdi kot eden ključnih globalnih akterjev. »Zato je pomembno, da slovenska diplomacija nadaljuje z aktivnim sodelovanjem pri oblikovanju skupne evropske zunanje in varnostne politike in pri pripravi nove globalne strategije Evropske unije.« je dejal premier.

Izpostavil je, da slovenska zunanja politika veliko truda vlaga v ohranjanje in krepitev dobrih sosedskih odnosov, saj so le-ti ključni za uveljavljanje političnih in gospodarskih interesov Slovenije, hkrati pa pomenijo lažje zavzemanje za pravice slovenskih manjšin, ki v teh državah živijo in so pomemben del slovenske nacionalne identitete.

Premier Cerar je tudi izrazil zadovoljstvo nad izjemnim napredkom slovenske diplomacije, ki ga je dosegla na področju podpore slovenskemu izvozno usmerjenemu gospodarstvu.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti ob 25-letnici slovenske diplomacije v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja. Ob tej priložnosti je predsednik republike spomnil, da je bil proces osamosvojitve vključujoč proces, ki je rasel od "prvih drznih zamisli intelektualcev do plebiscitarne narodne enotnosti." 

Red za zasluge sta prejela veleposlanica Zvezne republike Nemčije v Republiki Sloveniji dr. Anna Elisabeth Prinz za prispevek k okrepljenemu političnemu dialogu ter zasluge za poglobitev odnosov med državama na vseh področjih dvostranskega sodelovanja, od gospodarstva in znanosti do kulture in športa, in veleposlanik Francoske republike v Republiki Sloveniji Pierr-François Mourier za zasluge pri poglobitvi prijateljskih odnosov med Slovenijo in Francijo na političnem, gospodarskem, znanstvenem, kulturnem in drugih področjih ter prispevek k vsebinski okrepitvi in raznovrstnosti odnosov med državama. 

Red za zasluge sta prejela častna konzula Marc Lecourt, častni generalni konzul RS v Kneževini Monako za pomemben prispevek h krepitvi prijateljskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Kneževino Monako in dr. Kurt Oktabetz, častni konzul RS na avstrijskem Štajerskem za prispevek k razvoju dobrih odnosov med Slovenijo in Avstrijo, in tudi dr. Michl Ebner, nekdanji predsednik delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo za prispevek pri vzpostavljanju dobrih odnosov med institucijami Evropske unije in Slovenijo pred njenim vstopom v povezavo ter za predanost uspešnemu delovanju Slovenije znotraj Evropske unije. 

Ob današnji svečanosti v Predsedniški palači je nastopila violončelistka Katarina Kozjek, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani pri profesorju Milošu Mlejniku, ki se je predstavila s Preludijem v d-molu iz suite številka 2 Johanna Sebastiana Bacha. 

V torek, 24. maja, je v prostorih slovenskega veleposlaništva v Washingtonu nastopil solist ljubljanske operne hiše, basbaritonist Juan Vasle. Koncert je bil posvečen 25. obletnici samostojnosti Slovenije, kar je odseval tudi program, ki je vključeval priredbe slovenskih ljudskih pesmi, skladbe slovenskih skladateljev z obdobja romantike in vidnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja. Poleg tega je pevec predstavil še nekaj opernih arij klasičnega repertoarja za basbariton, nemške lied skladbe ter argentinske tango skladbe. Na klavirju ga je spremljal George Peachey. 

Prireditve se je udeležilo okoli 90 gostov, med njimi nekdanji veleposlanik v Sloveniji Allan Wendt ter 30 članic združenja s področja medicine in farmacije Healthcare Businesswomen Association, ki jih je pred koncertom veleposlanik ločeno pozdravil v rezidenci. Po koncu recitala je sledil sprejem, na katerem so poleg hrane gostje lahko poskusili slovenska vina.

Recital je bil del programa 22. koncertne sezone Embassy Series. Organizacija, ki deluje na področju kulturne diplomacije, vsako leto predstavi cikel koncertov tujih izvajalcev, pri čemer se ti odvijajo izključno na matičnih veleposlaništvih gostujočih glasbenikov. Slovensko veleposlaništvo je z Embassy Series tokrat sodelovalo že peto sezono zapored. 

Koncert je bil eden osrednjih dogodkov programa Evropskega meseca kulture, ki so ga že četrto leto zapored pripravila veleposlaništva DČ EU v Washingtonu v sodelovanju z uglednimi partnerji na področju kulture. Z različnimi prireditvami, razstavami in koncerti se tekom meseca maja na različnih lokacijah po prestolnici predstavlja vseh 28 držav članic EU. 

Častna konzulka Slovenije Mizyal Karabiber Nacaroğlu je v Gaziantepu že osmo leto zapored gostila delavnico slovenskih umetnikov, združenih v skupini SLOTÜRK. Njihova dela so razstavljena v avli protokolarnih prostorov mestne občine Gaziantep.

Razstavo sta 18. maja slovesno odprla veleposlanik Igor Jukič ter namestnik županje Gaziantepa Mehmet Durdu Yetkinşekerci.

Razstava, ki bo na ogled 10 dni, združuje dela 5 slovenskih umetnikov, ki delujejo v okviru umetniškega društva SLOTÜRK, in sicer so to slikarji Boža Majcen, Drago Kopše, Dušan Zavšek, Maximilian Sternad-Milč ter kipar Franjo Funkelj. Umetniško društvo je bilo ustanovljeno na pobudo ČK Karabiber Nacaroğlu, ki si že vrsto let uspešno prizadeva za krepitev vezi med Slovenijo in Gaziantepom.

Razstava je še eden v nizu kulturnih dogodkov s katerimi bomo v Turčiji obeležili dan državnosti in 25. obletnico samostojnosti Slovenije.

Predsednik vlade Miro Cerar je bil govornik na slavnostni akademiji Mestne občine Maribor v počastitev 25. obletnice pekrskih dogodkov. V govoru je poudaril, da so v temelje naše države vgrajena tudi življenja vseh tistih, ki so se žrtvovali za samostojno Slovenijo. Pekrski dogodki pa naj ostanejo v naših spominih in v spominih vseh naših rodov kot simbol brezpogojnega združenja Slovenk in Slovencev. 

Dnevi okoli 23. maja 1991, ko je v okolici učnega centra teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru prvič prišlo do merjenja moči med Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) in slovensko teritorialno obrambo, so Slovence po besedah premierja pomembno povezali v enotnosti, pogumu in upanju, da vztrajajo na poplebiscitni poti osamosvajanja. "Dogodki v Pekrah so bili zgodovinski preizkus odločenosti Slovencev, da uveljavimo in branimo odločitev o samostojni državi tudi z orožjem," je dejal.

Ob tem je pozval k enotnosti tudi v današnjih časih. "Takrat nas je gnala želja, da bi bili sami svoj gospodar. Danes je to želja, da svojo državo okrepimo na zemljevidu konkurenčnih in razvitih držav. Trudimo se, da bo Maribor zavzel velik del tega zemljevida," je zatrdil premier in izpostavil namen vlade, da v Pekrah razvije sodoben učni center za gasilce in pripadnike civilne zaščite.

"V preteklosti smo bili sposobni velikih dejanj in tudi danes moramo zbrati potrebno znanje, enotnost, pogum in odločnost, da bomo vztrajali na naši poti. V našo prihodnost glejmo s samozavestjo in zaupanjem," je še povedal. Zahvalil se je vsem braniteljem, ki so tvegali svoja življenja v Pekrah, ter vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k pomembni prvi zmagi nad JLA.

govor predsednika vlade

več

več

V celjski Vojašnici Franca Rozmana Staneta je v soboto , 14. maja, v okviru obeležitve  dneva Slovenske vojske potekala slovesnost s podelitvijo medalj, priznanj in povišanj v činu, na kateri je zbrane nagovorila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. Kot je povedala v nagovoru, je dan Slovenske vojske pomemben praznik, na katerega smo ponosni vsi državljani. »Kjerkoli sem imela priložnost govoriti s predstavniki drugih vojska, sem dobila potrditev, da ste profesionalni, cenjeni in odlični sodelavci, na katere se lahko vedno zanesemo, » je povedala ministrica za obrambo in dodala, da je to zelo dobra popotnica za mednarodni ugled Slovenije. Pozvala je k enotnosti, tovarištvu in usklajenem delovanju tudi v prihodnje, saj smo le tako lahko uspešni in močni za izpolnjevanje svojega poslanstva.

Polkovnik Boštjan Močnik je v nagovoru povzel pot Slovenske vojske v 25 letih delovanja v samostojni Sloveniji vse od začetka napotitve prvih slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v učna centra v Pekrah in na Igu, 15. maja 1991, kot temeljnega pogoja za razvoj slovenske vojske.  

Agresija JLA na Slovenijo junija 1991 je potrdila, da ta potrebuje lastne oborožene sile, je pred dnevom Slovenske vojske (SV), ki ga obeležujemo 15. maja, za STA dejal prvi načelnik Teritorialne obrambe (TO) Janez Slapar. Tudi sicer v času osamosvajanja po njegovih besedah niso razmišljali o tem, da Slovenija ne bi imela lastnih oboroženih sil.

Potreba po lastnih oboroženih silah se je po besedah Slaparja pokazala že na samem začetku, še posebej pa po tistem, ko je Slovenija decembra 1990 izvedla plebiscit in se je začela pripravljati na razglasitev samostojnosti.

Razmišljanja, da Slovenija potrebuje lastne oborožene sile, so se po njegovih besedah izkazala upravičena tudi ob dogodkih v Pekrah, kjer je Slovenija 15. maja 1991 začela usposabljati lastne nabornike. Zaradi usposabljanj je namreč JLA takrat aretirala enega izmed poveljnikov TO, kar je privedlo do protestov, med katerimi je oklepnik JLA povozil civilista. "Pekrski dogodki so pokazali, da do mirne razdružitve ne bo prišlo. Hkrati so nam bili opozorilo, da je treba pospešiti priprave na slovensko osamosvojitev in na morebiten oborožen spopad," je dejal Slapar.

Še vedno se tudi spominja dneva, ko so 2. junija na Igu in v Pekrah prisegli prvi naborniki: "Bilo je nekaj posebnega, zlasti ker se je vedelo, da bodo od zdaj naprej slovenski fantje vojaški rok služili v Sloveniji in da bodo prisegli v slovenskem jeziku."

Novica STA

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes obiskal Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik, kjer se je skupaj z Milanom Kučanom, prvim predsednikom Republike Slovenije, z dijaki pogovarjal na temo "Nastajanje samostojne slovenske države".

Visoka gosta je pričakalo več kot osemsto dijakinj in dijakov, v pogovoru, ki je sledil, pa je sodelovalo okoli 200 dijakinj in dijakov četrtih letnikov šole. Navzoče je pozdravil Žan Potočnik, dijak četrtega letnika smeri ekonomski tehnik in podpredsednik dijaške skupnosti GSŠRM Kamnik, ki se je zahvalil govornikoma, "da bosta na poseben, nevsakdanji, svečan in slavnosten način prav na njihovi šoli skupaj z dijaki obeležila 25 let samostojne Slovenije."

Predsednik republike Borut Pahor je mladim zaželel, da bi na prihodnost gledali z upanji in ne le skrbmi. Nekdanji predsednik Milan Kučan je poudaril, da je bil čas osamosvajanja najsvetlejše in najsrečnejše obdobje, ker smo se takrat odločili za svojo državo in jo po mirni poti uresničili. 

V nadaljevanju pogovora so sledila vprašanja dijakov, ki jih je zanimalo, kako sta se predsednika počutila ob razglasitvi samostojnosti, kaj se je zgodilo z enotnostjo, da je je danes manj kot smo je imeli leta 1990, kakšna je današnja Slovenija v primerjavi s tisto iz časa osamosvajanja, kakšna so bila tedaj pričakovanja in koliko so po njunem mnenju uresničena, pa tudi o tem, ali menita, da so v našem ustavnem redu pristojnosti predsednika republike primerno urejene in koliko je naša država varna.

Predsednik Pahor je ob vprašanjih dijakov med drugim ocenil, da najbrž niso bile izsanjane vse sanje, a da ni razloga da bi 25 let kasneje odločitev o samostojnosti označili za neuspešno. »25 let kasneje niso izpolnjene vse sanje, ki so jih sanjale takratne generacije, vendar pa je Slovenija neodvisna država, je članica EU, članica Zveze Nato, je v evroobmočju, je v schengenskem območju, nima odprtih vprašanj s sosednjimi državami, ima zgledne odnose s celim svetom«, je dejal predsednik Pahor in poudaril, da moramo s to dediščino naprej  - nadaljevati s svojimi sanjami, biti pogumni, vztrajati in bomo uspešno prebrodili izzive, ki jih imamo pred očmi danes. "Slovenci imamo eno državo in imamo tudi eno domovino, dveh ne moremo imeti," je dejal. "Tukaj smo doma, moramo sodelovati, se spoštovati, spodbujati ravnanje slehernega posameznika, saj smo vsi soodgovorni, da vzpostavimo Slovenijo kot eno državo in eno domovino.«

Žan je zaključil z zahvalo obema predsednikoma, da sta z dijaki delila spomine na prelomni čas pred petindvajsetimi leti, ko njih še ni bilo, in z mislijo, "da zdaj bolje razumemo, kako pomembne in pogumne odločitve so ustvarile državo, v kateri živimo." 

več

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti vročil listine o častnem pokroviteljstvu nad prireditvami ob obeleževanju dogodkov 25. obletnice desetdnevne vojne. Na slovesnosti je sodelovala garda Slovenske vojske. 

Predsednik republike je poudaril, da je namen današnje slovesnosti, da bi se v zgodovinski spomin Slovencev pomen osamosvojitvene vojne in ljudi, ki so takrat tako ali drugače sodelovali pri obrambi odločitve večine ljudi za neodvisno in samostojno državo, zapisal kot temelj samozavesti za prihodnje pogumne odločitve. 

»V zgoščenem času zgodovine smo takrat Slovenci politično, vojaško in diplomatsko pokazali veliko zgodovinsko zrelost. Predvsem pa smo dokazali sebi in mednarodni skupnosti, da znamo stopiti skupaj za naše skupne cilje,« je dejal predsednik Pahor in poudaril, da je za našo prihodnost potrebna prav takšna politična, diplomatska in vojaška enotnost, ki je bila za obrambo usodnih narodovih ciljev potrebna leta 1991.« »Lok dogodkov, ki smo jih letos prvič povezali, naj okrepi zavedanje zlasti pri mlajši generaciji o pomenu vojne za Slovenijo, slovenske vojske in policije za obrambo naše suverenosti,« je nagovor zaključil predsednik republike. 

Med dogodke, s katerimi se spominjamo enotnosti osamosvojitvenega časa, s ponosom štejemo pogumna dejanja v času desetdnevne vojne. Letos smo jih s prevzemom enotnega častnega pokroviteljstva Predsednika Republike Slovenije prvič v zgodovini samostojne Slovenije povezali v obeležitvene slovesnosti pod skupnim imenom, da bi tako državljanke in državljane spomnili, da so nas pripeljali do samostojnosti in suverenosti. 

več o dogodku

Mineva 27 let, kar je zdaj že pokojni Tone Pavček na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Majniško deklaracijo. Na množičnem zborovanju v podporo četverici, obsojeni v aferi JBTZ, so prve opozicijske politične stranke z deklaracijo zahtevale suvereno državo slovenskega naroda.

Novica STA

Slovenski veleposlanik v ZDA dr. Božo Cerar se je 30.4. v Denverju v zvezni državi Kolorado udeležil osrednje prireditve Colorado Military Ball, ki jo vsako leto prireja Nacionalna garda Kolorada (CONG). Sodelovanje med CONG in slovensko vojsko se je pričelo kmalu po osamosvojitvi Slovenije, in sicer v okviru Programa meddržavnega sodelovanja (t .i. State Partnership Program), po vstopu Slovenije v Zvezo NATO pa se je še okrepilo. 

Veleposlanik dr. Cerar je na slavnostni večerji je zbrane nagovoril in izpostavil dosežke Slovenije na področju mednarodnega sodelovanja v preteklih 25 letih, še posebej pa je pohvalil sodelovanje med Koloradom in Slovenijo, ki se je iz obrambnega področja razširilo tudi na področje gospodarstva in kulture. Naslednji dan je veleposlanik nastopil na še na skupni tiskovni konferenci, in sicer ob generalmajorju Edwardsu, poveljniku CONG ter ob generalu Grassu – poveljniku nacionalnih gard vseh ameriških zveznih držav.

Sobotno dopoldne je veleposlanik dr. Cerar izkoristil  za obisk dve uri oddaljenega Puebla, kjer prebiva velika ameriško-slovenska skupnost. Poleg srečanj z vodilnimi člani kot sta Rudi Krasevec, predsednik vseameriške slovenske organizacije KSKJ in Ray Kogovsek, nekdanji kongresnik in bivši slovenski častni konzul, je veleposlanik nagovoril tudi številne zbrane funkcionarje in člane drugih slovensko-ameriških organizacij, člane odbora pobratenih mest Pueblo – Maribor ter podjetnike in predstavnike mesta Pueblo. Obiskal je tudi tehnološko središče Gorsich Technology Center, ki deluje v okviru Pueblo Community College, slovensko dvorano sv. Jožefa, slovensko cerkev, tamkajšnje o rodoslovno društvo Genealogy Center ter slovensko knjižnico Gornick.

V sredo 27.aprila je kvartet saksofonov 4 Saxess ob 18. uri nastopil v Kennedy Centru v Washingtonu. Koncert,ki ga je organiziralo slovensko veleposlaništvo v Washingtonu, je bil posvečen 25. obletnici samostojnosti Slovenije. Tekom večera je ansambel 4 Saxess predstavil skladbe slovenskega skladatelja Igorja Lundra ter ameriških skladateljev Philipa Glassa in Georga Gerschwina. Koncert je bil hkrati uvrščen na program ob Svetovnem dnevu jazza,  ki  ga je pripravil Thelonious Monk Institute of Jazz, pokrovitelj programa v Washingtonu pa je bil UNESCO. Koncert je bilo mogoče neposredno spremljati tudi po spletu.

Video posnetek koncerta  

 Program, v katerem je izpostavljena letošnja 25 letnica Slovenije (2.6 MB) 

Predsednik Vlade Republike Slovenije Miro Cerar je danes obiskal Zavod sv. Stanislava v Ljubljani. Dijaki Škofijske klasične gimnazije, ki deluje v okviru zavoda, so organizirali okroglo mizo z naslovom »25 let samostojne Slovenije – poti in stranpoti«, na katero so kot sogovornika povabili predsednika vlade in ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika. Premier Cerar je v pogovoru izpostavil, da je osamosvojitev uresničitev dolgoletnih sanj in da je Sloveniji uspelo doseči najpomembnejše zastavljene cilje, da pa je potrebno graditi naprej, na način, da bodo današnje mlade generacije lahko narejeno dograjevale in nadgrajevale, da bomo lahko samo še boljši. 

Predsedniku vlade so predstavniki Zavoda sv. Stanislava predstavili delovanje zavoda in njegovih organizacijskih enot, med drugim vrtca, osnovne šole, gimnazije, dijaškega doma in študentskega doma, v okviru obiska se je srečal tudi z najmlajšimi osnovnošolci Osnovne šole Alojzija Šuštarja in jih obiskal med poukom. 

Z dijaki Škofijske klasične gimnazije se je srečal v okviru okrogle mize »25 let samostojne Slovenije – poti in stranpoti«, na kateri sta se z ljubljanskim pomožnim škofom dr. Antonom Jamnikom dotaknila aktualnih tem, ki so jih v sproščenem pogovoru izpostavljali dijaki. Predsednik vlade Cerar je izpostavil dosedanje uspehe slovenske države, ki imajo zgodovinski pomen. Tako je Slovenija danes ena od enakopravnih držav mednarodne skupnosti, članica vseh pomembnejših mednarodnih organizacij in tako uvrščena na svetovni zemljevid.  

Slovenski premier je v pogovoru dejal, da so nas naši pretekli uspehi v določeni meri v preteklosti tudi uspavali, kar se je toliko bolj videlo ob izbruhu svetovne finančne krize, ki je bila za našo družbo večplastna – gospodarska, socialna in politična. Izrazil je upanje, da iz nje izhajamo bolj zreli, da se zavedamo, da si moramo za spodobno življenje v urejeni družbi, z dobrim izobraževalnim sistemom in uspešnimi podjetji, prizadevati vsakodnevno, pri tem pa ne pozabiti na sočloveka in obče vrednote.  

»Delati moramo naprej, iz zgodovine potegniti nauke in se ozreti k mladim. Da gradimo tako, da boste mlajše generacije, ki pridete za nami, lahko zgrajeno dograjevale in nadgrajevale, da bomo živeli v še bolj zadovoljni in uspešni družbi,« je dejal predsednik vlade zbranim mladim in dodal, da si z vlado, ki jo vodi, za to vsakodnevno prizadeva. 

intervju

Sporočilo za javnost ob Svetovnem dnevu mladih prostovoljcev

Mladinfogram: 20 let evropske prostovoljne službe

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes obiskal Prvo gimnazijo Maribor, kjer je skupaj z Lojzetom Peterletom, prvim predsednikom Vlade Republike Slovenije in danes poslancem Evropskega parlamenta, imel z dijaki pogovor z naslovom "Nastajanje samostojne slovenske države". 

Več kot sto dijakov in oba visoka gosta je pozdravila Manja Kraševec, predstavnica dijaške skupnosti. Poudarila je, da je gimnazija vedno imela spoštujoč odnos do dogodkov v času osamosvojitve in se v imenu vseh dijakov gimnazije gostoma iskreno zahvalila, da jim bosta pobližje predstavila osamosvojitvene dogodke.

Predsednik republike je v uvodnih mislih pojasnil, da skuša v pogovorih o nastajanju samostojne slovenske države mlade seznaniti z najpomembnejšimi osebnostmi tistega časa, časa slovenske politične pomladi in osamosvojitve: "V teh pogovorih vas želim spomniti na pomembne in pogumne odločitve, ki so bile sprva razumljene kot zelo drzne, nato pa so se izkazale za vizionarske."

Lojze Peterle, predsednik prve Vlade Republike Slovenije in sedanji evropski poslanec, se je zahvalil predsedniku republike za priložnost, da mladim skozi pogovor predstavi osamosvojitvene dogodke. Dejal je, da s predsednikom republike že od nekaj sodelujeta enotno v njuni različnosti. "Nikoli nisem sanjal in pričakoval, da bom predsednik vlade," je dejal gospod Peterle in predstavil procese oblikovanja in način izbora mandatarja znotraj DEMOSa. "Takrat je to bil zame skok v vodo in če gledam nazaj, tudi in predvsem velika odgovornost. Tega časa se spominjam kot izjemno zgoščenega, pripeljal je do gospodarske blokade, odvzema orožja Teritorialni obrambi. A verjeli smo in enotni dosegli, da je politika postala umetnost nemogočega. To nas je naučilo, da če želimo nekaj doseči, moramo imeti voljo, da to spremenimo," je dejal gospod Peterle in v nadaljevanju dijakom povedal nekaj anekdot iz tedanjega časa.  

V nadaljevanju so mladi gostoma postavljali različna vprašanja, med drugim jih je zanimalo njuno mnenje o tem, ali so snovalci slovenskega narodnega programa s sedanjim položajem v Sloveniji zadovoljni. "Snovalci  takratne 57. številke Nove revije so ustvarjalne osebnosti, ki so sposobne drugačnega mišljenja: izven okvirja in izven konteksta. Ko se je večina ukvarjala z dnevnimi izzivi, so oni videli navdih v horizontu samostojnosti. Takšne osebe niso nikoli zadovoljne z obstoječim," je dejal predsednik republike. 

Predsednik republike pa je tudi njim namenil vprašanja: o seznanjenosti z dogodki, ki so privedli do samostojnosti naše države, o njihovem pogledu nanje in o načrtih za prihodnost, in ob tem dejal: "Imamo eno državo in želim si, da bi imeli vsi tudi eno domovino. Kot nekdo, ki vso svojo politično kariero, še zlasti mandat predsednika republike, delujem z željo, da bi lahko živeli to eno domovino, ugotavljam, da so med nami še vedno razlike - v tem, kako čutimo domovino, kako čutimo pripadnost. Z nekaterimi razlikami med nami moramo znati živeti. Tudi to je del skupnosti. A še vedno je med nami nekaj silnic polpretekle zgodovine, ki preveč poudarjajo tisto, kar nam je različno in premalo tisto, kar nam je skupno. Naša in vaša naloga pa je, da krepimo občutek pripadnosti v skupnosti. To je naloga našega naroda," je dejal predsednik republike in dodal: "Z veseljem in navdušenjem ugotavljam, da ste generacija, ki je bolj dozorela v svojih razmišljanjih, bolj samozavestna in ima več izdelanih sanj in pričakovanj do življenja. Je bolj kritična, morda ima tudi lastnosti zadržanosti, a to nič ne pove o energiji, ki jo imate. To je neprecenljivo za naš razvoj. V teh lastnostih je videti boljši, prijetnejši in zrelejši obraz naše države," je pogovor z dijaki zaključil predsednik republike. 

Predsednik republike se je Hermanu Pušniku, ravnatelju Prve gimnazije Maribor, za gostoljubje zahvalil s protokolarnim darilom, slovensko zastavo, ki jo v luči 25. obletnice samostojnosti države pokloni ob posebnih priložnostih na obiskih po Sloveniji. 

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes obiskal Srednjo šolo Črnomelj, edino belokranjsko srednješolsko ustanovo, kjer je skupaj z Jožefom Školčem, v času osamosvajanja zadnjim predsednikom Zveze socialistične mladine Slovenije, imel z dijaki pogovor z naslovom "Nastajanje samostojne slovenske države".

Več kot štiristo dijakov in oba visoka gosta sta pozdravila Valentina Ambrožič in Tomaž Kasunič, dijaka četrtega letnika splošnega gimnazijskega programa. Sprehodila sta se skozi ključne dogodke slovenskega osamosvajanja, gostoma pa sta se v imenu dijakov zahvalila za priložnost, da bodo lahko iz prve roke izvedeli pomembne podrobnosti postavljanja temeljev slovenske države. 

Pogovor z naslovom »Nastajanje samostojne slovenske države« je pričel predsednik republike, ki je poudaril pomen dogodkov izpred petindvajsetih let. Dejal je, da so ti dogodki pomembno zaznamovali našo preteklost, še bolj pa, tako predsednik Pahor, prihodnost današnje mlade generacije. V uvodnih mislih je pojasnil, da skuša v pogovorih o nastajanju samostojne slovenske države mlade seznaniti z najpomembnejšimi osebnostmi tistega časa, časa slovenske politične pomladi in osamosvojitve: "Ko boste postavili vprašanja, kaj morata naša država in družba narediti za to, da bo vaša prihodnost takšna, kot si jo želite, ne razmišljajte, temveč naredite. Upam, da boste v gospodu Školču danes prepoznali energijo, ki je prevevala takratno mlado generacijo, da je stvari vzela v svoje roke in spremenila svet." Jožef Školč je vedoželjnim dijakom pojasnil, da je v tistem času vodil skupino ljudi, ki si je prizadevala za svobodo izražanja. "Morda se to danes sliši skrajno nenavadno. A mi smo se neprestano borili za to, da bi se lahko ljudje svobodno organizirali. Brez demokratičnih pobud se to ne bi zgodilo. Želeli smo si, da bi imeli mladi čim več možnosti, da bodo del evropskih integracij. Uspelo nam je, da so to postale ideje vseh, ne le mladih," je dejal gospod Školč in ob tem mladim postregel tudi z nekaterimi zabavnimi anekdotami tistega časa. 

V nadaljevanju so mladi gostoma postavljali različna vprašanja, med drugim jih je zanimalo, ali si je predsednik Pahor že v srednješolskih letih želel postati predsednik Republike Slovenije. »Ko boste svoje sanje predstavili drugim in vam bo nekdo rekel, da niso mogoče, je zelo pomembno, da tega ne upoštevate, temveč greste pogumno naprej,« jim je svetoval predsednik republike. Mlade so zanimali še politični začetki mlade države, kako je našo samostojnost sprejela mednarodna skupnost, zanimalo pa jih je tudi mnenje predsednika republike glede dialoga o aktualnih političnih razmerah, saj po mnenju dijakov politika ni zmožna odkritega pogovora. Predsednik Pahor je spomnil na svojo nedavno izjavo o strpnosti in vzdržanosti do sovražnega govora in poudaril pomembnost dobrega odnosa s sosednjimi državami, tudi v luči migrantske krize: »Vi ste rojeni v Sloveniji in odraščate v Evropski uniji, ki jo dojemate kot vašo širšo domovino. Evropo bomo ohranili samo, če si bomo zanjo prizadevali. Sedaj je čas, da tisti, ki vanjo verjamemo, storimo vse, da jo ohranimo. Prosim vas, da evropsko idejo razumete kot nekaj zelo živega, nekaj, kar živi, a le, če mi tako želimo. Če ne, bo ugasnila,« je druženje z dijaki zaključil predsednik republike. 

V imenu dijakov se je predsedniku republike za obisk zahvalila Manja Novak, predsednica Dijaške skupnosti, ki je predsedniku Pahorju predala avtorsko sliko dijakinje Zvonke Janežič. Predsednik republike pa se je za gostoljubje zahvalil s protokolarnim darilom, slovensko zastavo, ki jo v luči 25. obletnice samostojnosti države pokloni ob posebnih priložnostih na obiskih po Sloveniji.

Na zasedanju otroškega parlamenta na temo pasti mladostništva so mladi razpravljali o pasteh interneta in socialnih omrežij, stiskah, nasilju in samopodobi. "Ne pozabite, da ste izjemno pomembni in da nihče ne more nobene odločitve sprejeti namesto vas. Nikoli ne obupajte in vedno vztrajajte," je mladim svetoval premier Miro Cerar.

Več kot sto parlamentarcev na zasedanju 26. nacionalnega otroškega parlamenta v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenija (ZPMS) je razpravljalo sprva v delovnih skupinah, nato pa na plenarnem delu.

Cerar je mladim povedal, da zelo ceni, da so se mladi odločili sodelovati v parlamentarni razpravi na tako pomembno temo, kot so pasti mladostništva. "Mi starejši včasih nehote podcenjujemo vas mlade in si včasih mislimo, da moramo biti preveč usmerjevalni in zaskrbljeni za vas. Prav je, da vam svetujemo in se z vami ukvarjamo, ampak vi ste v veliki meri sami ustvarjalci svojega življenja in v prvi vrsti sami odgovorni zase," je dejal.

Mlade je pozval, da nadaljujejo s tistim, kar jih je pripeljalo v parlament. Še toliko dobrih nasvetov starejših po njegovih navedbah ne bo nikoli nadomestilo njihovih lastnih odločitev. "Vaša generacija je prva odgovorna zase in tista, ki bo čez leta določala tudi usodo vseh nas. Imejte to stalno v mislih, da je od vas odvisno, kako boste živeli, je dejal Cerar in izpostavil pomen medgeneracijskega sodelovanja.

več

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil 26. zasedanja nacionalnega otroškega parlamenta -  mladi parlamentarci letos razpravljajo na temo »Pasti mladostništva«. Uvodoma sta jih pozdravila Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in gostitelj zasedanja, in Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije. 

»Za Slovenijo je praznovanje 25. obletnice samostojnosti lastne države velik praznik. Zaznamuje enotnost, složnost in svobodo. V času osamosvajanja smo Slovenci pokazali pogum, kljub preprekam, ki so se nam postavile na poti do cilja. A smo dokazali, da znamo po tej poti hoditi pogumno, če stopamo skupaj,« je parlament nagovorila Nina Knoll, 12 let, iz dolenjske regije. Predsednika Pahorja je prosila za nasvet, kako uresničiti svoje sanje. Predsednik je mladim zaupal svoje izkušnje izpred petindvajsetih let, ko so bili prav v stavbi parlamenta sprejeti dokumenti naše samostojnosti. Takrat je prevladalo eno ključno vprašanje: kaj bo zavarovalo naše narodne interese? »Kljub različnim mnenjem je v tej dvorani prevladal dialog. Državo smo ustanovili zato, da bi mi in naši otroci imeli lepšo prihodnost. Marsikaj se je spremenilo na bolje, marsikaj je te naše sanje na poti ranilo,« je dejal predsednik republike in jim v naročje domišljije položil naslednje besede: »Vaša dejanja do uresničitve sanj naj vam nikoli ne preprečijo mirnega spanca,« in poudaril, da naj bodo v svojih odločitvah doseganja zastavljenih ciljev ambiciozni, pogumni in drzni, a naj jih pri tem vodi poštenje.

Sara Godnič, 14 let, iz primorske regije, je predstavila svoja razmišljanja o slabem finančnem položaju Slovenije. Prepričana je, da je Slovenija še vedno zelo socialna država in da so tudi mladi še vedno v dokaj dobrem položaju. Po njenem mnenju je ena od rešitev tudi to, da bi se več mladih moralo vključevati v politiko in spreminjati politični ugled države. Predsednik Pahor je v svojem odzivu dejal, da smo v času osamosvajanja ustanovili pomembne institucije, a ob tem žal pozabili na ljudi: »Pozabili smo na bistvo, pozabili smo na ljudi in njihovo kreativnost. Ljudje odločamo o tem, v katero smer gredo stvari.« Ob zaključku razprave je predsednik republike mladim parlamentarcem položil na srce, naj bodo v svojih razmišljanjih samozavestni in pogumni. »Spodbujajte se med seboj in na poti do sanj ne pozabite venomer iskati tisto, kaj vas navdihuje glede vaše prihodnosti,« je zaključil predsednik republike. 

Ob tej priložnosti so mu mladi parlamentarci izročili poslanico Nacionalnega odbora mladih, ki deluje v okviru nacionalnega otroškega parlamenta z željo po sodelovanju pri uresničevanju njihovih predlogov za boljši položaj mladih v Sloveniji. 

več

Kot posebna priloga k časopisu The Washington Times je v četrtek, 7. aprila, na 20 straneh izšla brošura o Sloveniji. Priloga je posvečena 25. obletnici samostojnosti Slovenije, izšla pa je ob obletnici priznanja Slovenije s strani ZDA (7.4.1992).  25 let neodvisnosti Slovenije je uredništvo izpostavilo tudi z uporabo uradnega logotipa v sami brošuri in na naslovnici časopisa z naslovom Special Section: Republic Of Slovenia: 25 Years Of Independence. 

Brošura je bila hkrati objavljena tudi na vseameriškem portalu za učitelje NIETeacher.org, ki jo je posredoval tudi 300 ameriškim časopisom in drugim 700 partnerjem, med drugim tudi v Kanadi in Avstraliji. Domet bralcev tako zajema več kot 106 tisoč šol, 380 tisoč učiteljev in 14 milijonov učencev. V dnevnik The Washington Times je bilo vloženih 50 tisoč izvodov. 

Posamezna poglavja v prilogi vključujejo tako osnovne podatke o državi, zgodovino Slovenije, predstavljen je politični sistem in nacionalni simboli, kultura, slovenski jezik, kulinarika, slovenska emigracija v ZDA, gospodarstvo, izobraževanje, gradovi, narava in šport ter kviz o Sloveniji. 

Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v torek, 5. aprila, slavnostna govornica na sklepni slovesnosti literarnega natečaja Moja rodna domovina – Slovenija praznuje 25. rojstni dan. Na slovesnosti, ki je potekala na Osnovni šoli Vič v Ljubljani, je ministrica podelila priznanja mladim avtorjem in avtoricam nagrajenih literarnih prispevkov. Na literarnem natečaju, ki je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, so sodelovali učenci in učenke višjih razredov slovenskih osnovnih šol in šol v zamejstvu. 

Obrambna ministrica je v svojem govoru izrazila veselje, da je prišla med mlade, ki čutijo ljubezen do naše domovine in spoštujejo napore, ki so omogočili, da danes živimo v svobodni, samostojni in suvereni Republiki Sloveniji. Obenem je dejala, da je zelo počaščena, da so jo medse povabili veterani vojne za Slovenijo, ki so v prelomnih trenutkih sprejeli vse tveganje in se borili za to, da je bila obranjena naša mlada država. »Vi ste najzaslužnejši, da se je uresničilo dolgoletno hrepenenje naših prednikov – mnogo jih je žrtvovalo svoja življenja, da lahko danes mi sami upravljamo usodo svojega naroda,« je poudarila. 

V nadaljevanju je ministrica poudarila, da je 25-letnica samostojnosti in suverenosti, kateri se približujemo, pomemben praznik. »Z osamosvojitvijo smo prišli v novo obdobje slovenskega naroda. Lahko bi rekli, da se je začelo novo življenje. Naša država je začela pisati novo zgodbo. Republiko Slovenijo so kot samostojno državo priznali v mednarodni skupnosti. Oblikovala je vse atribute državnosti in se uspešno včlanila v vse pomembne mednarodne organizacije,« je dodala ministrica Andreja Katič.  

Sodelujočim na literarnem natečaju je ministrica dejala, da je ponosna na njih, saj plemenito uporabljajo svoje talente, znanje in energijo, da z besedo v poeziji in prozi izkazujejo čast svoji domovini ter tako izražajo spoštovanje do osamosvojitvenih dogodkov, četudi jih sami niso doživeli. Zahvalo in priznanje je izrekla tudi staršem, učiteljem in mentorjem, ki mladim predstavljajo vrednote, ki so za naš narod izrednega pomena, ter jih vzgajajo v aktivne državljane in državljanke. 

Današnji dogodek je bil za ministrico Andrejo Katič tudi dokaz, da smo Slovenci in Slovenke domoljubni ter da domoljubje vsakodnevno živimo in uresničujemo. 

V nadaljevanju je še dejala, da se vsaka mladost, tako kot je lepa in polna upanja, vsaj deloma srečuje tudi z negotovostjo. Poudarila je prizadevanje, da se mladim rodovom omogoča perspektivno prihodnost. Ob koncu svojega govora je ministrica za obrambo prebrala Našo pesem pesnika Karla Destovnika Kajuha, ki jo je avtor napisal, ko še ni imel niti dvajset let, v obdobju, ko je bila slovenska narodna identiteta ogrožena in je bil mir velika, nesamoumevna vrednota. 

Zbrane so nagovorili tudi ravnatelj Osnovne šole Vič Sašo Vlah, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo mesto Ljubljana dr. Igor Potočnik in avtor literarnega natečaja Moja rodna domovina – Slovenija praznuje 25. rojstni dan praporščak Andrej Jurjevič. V kulturnem programu so nastopili otroški pevski zbor Osnovne šole Vič, pevski zbor Prijatelji iz Kočevja in folklorna skupina Osnovne šole Koper.

Ob smrti nekdanjega podkanclerja in ministra za zunanje zadeve Zvezne republike Nemčije Hansa-Dietricha Genscherja smo se tudi v Republiki Sloveniji poklonili velikemu evropskemu politiku in prijatelju Slovenije, ki je odigral pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije in pri nemškem priznanju njene neodvisnosti pred ostalimi članicami tedanje evropske in mednarodne skupnosti. 

Premier Miro Cerar je v odzivu poudaril, da se Genscherja v Sloveniji spominjamo predvsem kot državnika, ki je v prelomnem obdobju evropske novejše zgodovine odigral eno ključnih vlog. Bil je eden tistih evropskih voditeljev, ki so prvi zaznali in podprli demokratične spremembe v srednji in vzhodni Evropi. Videl je daleč onkraj berlinskega zidu in razumel enkratno priložnost, ki se je pojavila z njegovim padcem. Pomembno je pripomogel k temu, da smo to priložnost lahko izkoristili tudi mi, se osamosvojili in postali enakopravni člani demokratične in združene Evrope.

Zunanji minister Karl Erjavec je sporočil, da se je poslovil velik prijatelj in podpornik samostojne Slovenije. Imel je eno od odločilnih vlog v procesu osamosvajanja Slovenije in prizadevanj za njeno mednarodno priznanje. Slovenija ga bo ohranila v spominu kot velikega prijatelja naše države in eno ključnih osebnosti slovenske moderne zgodovine. Hans-Dietrich Genscher je za svoje zasluge v času osamosvajanja in vlogo pri mednarodnem priznanju naše države leta 1992 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Hans-Dietrich Genscher kot eden redkih tujih politikov zagotovo ostaja tudi v spominu mnogoterih državljanov Slovenije, so poudarili na slovenskem zunanjem ministrstvu. 

Slovenija je zdajšnje državne simbole - grb, zastavo in himno - določila že v času nastajanja samostojne države, s poosamosvojitveno zakonodajo pa jih je le še potrdila. Čeprav so bile v javnosti že nekajkrat polemike, ali bi jih veljalo spremeniti, pa resnega poskusa v tej smeri do zdaj ni bilo.

Zdajšnjo slovensko zastavo in grb je slovenska skupščina razglasila 24. junija 1991 s sprejemom dopolnila k ustavi takratne Socialistične republike Slovenije iz leta 1974. V njej je določila, da ima državni grb obliko ščita. V njegovi sredini je na modri podlagi lik Triglava, pod katerim sta dve valoviti črti, ki ponazarjata morje in reke. Nad ščitom pa so tri zlate šesterokrake zvezde.

Za zastavo je dopolnilo določilo, da je bele, modre in rdeče barve, pri čemer vsaka zavzema tretjino zastave. V levem zgornjem delu je grb, ki z eno polovico sega v belo polje, z drugo pa v modro polje.

Takšne določbe o grbu in zastavi je povzela tudi nova slovenska ustava, ki jo je slovenska skupščina sprejela 23. decembra 1991.

Podrobneje je grb in zastavo ter njuno uporabo po osamosvojitvi opredelil zakon o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi, ki ga je DZ sprejel oktobra 1994.

Pogačnik: Grba ne bi spreminjal, zastavo pa bi se dalo poenostaviti

Barve slovenske zastave izhajajo iz grba dežele Kranjske. Leta 1848 je to barvno kombinacijo uradno potrdilo tudi avstrijsko notranje ministrstvo, uporabljala pa se je tudi pri zastavi nekdanje Socialistične republike Slovenije.

Avtor slovenskega grba je oblikovalec Marko Pogačnik. Po 25 letih je danes še vedno prepričan, da ima Slovenija dober grb. "Grba po mojem ne gre spreminjati. Pa ne zato, ker sem njegov avtor, ampak ker natančno izraža bistvo dežele. Pri oblikovanju sem se namreč trudil, da bi grb čim bolj natančno izražal našo identiteto, in če to zamenjamo, se lahko zgodi, da izgubimo stik s svojim izvorom," je dejal za STA.

Bi pa veljalo po njegovem spremeniti zastavo, kar je še pred leti predlagal tudi takratnemu predsedniku vlade Janezu Drnovšku. "Namesto grba bi bilo dovolj, če bi bile na zastavi tri zlate zvezde, ki so tudi v grbu. Grb in zastava morata biti namreč povezana tako, da je to, kar je na grbu, tudi na zastavi. Trenutno so v zastavi tri barve iz grba, ni pa zlate. Poleg tega grb leži, če je zastava obešena navpično. Z zvezdami bi to težavo rešili," pravi.

Trenutnih barv zastave pa ne bi spreminjal: "Tovrstne zastave so nastale s francosko revolucijo in z idejo svobode."

Zdravljica za nikogar sporna, sporne le kitice

Zdravljica je bila kot slovenska himna določena 27. septembra 1989, ko je takratna skupščina sprejela več deset dopolnil k ustavi iz leta 1974.

Kot je že pred časom za STA povedal takratni predsednik skupščine Miran Potrč, so himno z ustavnim dopolnilom določili zato, ker je Slovenija takrat ni imela.

O Zdravljici kot himni je po njegovih besedah obstajalo takojšnje in popolno soglasje. "Rekel bi, da je bilo navzoče celo navdušenje, ki je bilo izkazano tudi tako, da smo po sprejemu ustavnih amandmajev v skupščini Zdravljico tudi zapeli," je dejal.

Pol leta pozneje, 29. marca 1990, je takratna skupščina sprejela še zakon, ki je določil, da se kot himna uporablja sedma kitica Zdravljice.

Za melodijo himne je zakon določil melodijo iz zborovske istoimenske skladbe Stanka Premrla, sicer znanega slovenskega skladatelja in duhovnika. Določil je še, da se himna izvaja z glasbili, petjem ali glasbili in petjem.

Da je slovenska himna Zdravljica, je določila tudi nova slovenska ustava. Hkrati ustava določa, da podrobnejšo uporabo zastave, himne in grba določa poseben zakon. Tega je državni zbor sprejel leta 1994, v njem pa je določeno, da se kot himna uporablja sedma kitica Zdravljice, kot melodija pa zborovska istoimenska skladba Premrla.

Dvomov o tem, da je Zdravljica najprimernejša za slovensko himno, do zdaj skorajda ni bilo, obstajajo pa različni pogledi na to, kateri njeni deli bi bili bolj primerni za himno.

Začetek zgodbe o Zdravljici sicer sega v leto 1843, ko je duhovnik Matija Vertovec 19. julija v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavil sestavek z naslovom Vinske terte hvala, v katerem je Prešerna naprosil, naj spesni hvalospev vinski trti. Prešeren naj bi Zdravljico začel pisati okoli martinovega leta 1844 in jo večkrat popravil. Prvič je bila natisnjena v Kmetijskih in rokodelskih novicah 26. aprila 1848.

Novica STA

Zveza slovenske podeželske mladine, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so 22. marca 2016 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli pri Mariboru organizirali srečanje mladih kmetov – upravičencev do podpore s prvega javnega razpisa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, ki je bil objavljen na podlagi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020. To se je zgodilo prvič v samostojni Sloveniji.

 »Kdo so tisti, ki lahko premaknejo slovensko kmetijstvo naprej, ki imajo zadosti znanja, poguma za poslovne izzive, mladosti, energije in zmožnosti prilagajanja razmeram? Na situ ostanete samo vi, mladi prevzemniki, vi ste tisti, ki lahko prinesete spremembe, vi ste tisti, od katerih relativno dosti pričakujemo,‎‎ in vi ste tisti, ki vam moramo pomagati,« je na srečanju mladih kmetov – prevzemnikov poudaril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. 

Spremembe so potrebne tudi v kmetijstvu‎. Dinamična, mlajša in bolj izobražena generacija je dobila priložnost, da na novo opredeljuje razvoj svojih kmetij in s tem kmetijstva kot celote. Kmetije se temeljito prenovijo predvsem ob generacijskih zamenjavah. »Pri mladih kmetih želimo dobiti nosilce kmetijstva z več znanja, več energije in drznosti, da si boste upali tvegati več,« je še dejal minister in dodal, da bo ministrstvo individualno spremljalo kariere teh mladih kmetov z namenom, da uspejo. Ob koncu je še izpostavil, da se bo vsako leto pridružilo 200 novih članov. 

Čez pet let bo v Sloveniji 1.000 kmetij, ki bodo steber slovenskega kmetijstva, do takrat pa jim bo treba na tej poti pomagati. Na voljo bodo imele osebne svetovalce iz kmetijskosvetovalne službe, izobraževanje ‎in drugo podporo. Minister Židan je zaključil, da želi spremljati zelo uspešne kmetije, kakršna koli bo sestava na ministrstvu, in da verjame, da se bodo v naslednjih petih letih večkrat srečali‎. »Proizvodnja hrane je za državo zelo pomembna, zato mora biti to področje uspešno,« je še dodal.

Več o dogodku

V torek, 1. marca je v prostorih Delegacije Evropske unije v Washingtonu nastopil slovenski kitarist Mak Grgić. Dogodek je potekal v sklopu cikla kulturnih dogodkov Conversations in Culture, ki jih enkrat mesečno gosti delegacija, vsakič v sodelovanju z drugo državo članico. Na začetku večera je okoli 150 gostov pozdravil James Barbour, zatem pa je polno dvorano zbranih nagovoril veleposlanik dr. Cerar. Prireditev je bila ena v vrsti dogodkov, s katerimi veleposlaništvo obeležuje 25. obletnico samostojnosti Slovenije.

Mak Grgić je tekom večera predstavil raznolik program; od skladb slovenskih skladateljev Nine Šenk in Nejca Kuharja, do priredb filmske glasbe Ennia Morriconeja ter skladb Leonarda Bernsteina, klasične glasbe iz zgodnjega obdobja in skladb iz železnega kitarskega repertoarja. Pri dveh skladbah se mu je na odru pridružila hrvaška čelistka Dorotea Rácz. Po koncertu so si gostje ob kozarcu slovenskega vina lahko ogledali razstavo gledaliških plakatov Jožeta Domjana, ki je na stenah Delegacije Evrospke unije v Washingtonu na ogled do konca aprila. 

Na podlagi plebiscitarno izražene volje po samostojni Sloveniji so se v začetku leta 1991 začele priprave za uresničitev tega cilja. Pomemben mejnik v vzpostavljanju zakonske podlage za izvajanje suverenih pravic je bil tudi 20. februar 1991, ko je s sprejetjem amandmaja k ustavi v Sloveniji prenehal veljati jugoslovanski pravni red.

Slovenska skupščina je namreč s sprejetjem 99. amandmaja k ustavi določila, da Slovenija kot ena pravnih naslednic SFRJ ureja odnose z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami v skladu z mednarodnim pravom. Hkrati je z njim razveljavila vse tiste določbe v ustavi, ki so izvajanje suverenih pravic Republike Slovenije prenesle na SFRJ.

Istega dne, 20. februarja 1991, je skupščina na podlagi ugotovitve republiškega predsedstva, da je le malo realnih možnosti za dosego dogovora o konfederaciji, sprejela tudi resolucijo o predlogu za sporazumno razdružitev s SFRJ, ki se je sklicevala na plebiscitarno izraženo voljo. S tem se je tudi uradno začel postopek razdružitve.   

Osamosvojitvena dejanja so se hitro vrstila. Skupščina je že marca 1991 sprejela zakon, po katerem za državljane Slovenije služenje vojaškega roka v JLA ni bilo več obvezno. Nato je 25. junija 1991, dan pred iztekom šestmesečnega roka, postavljenega za uresničitev plebiscitarne odločitve, sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji.

Skupščina je hkrati sprejela tudi ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. Po slavnostni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti, 26. junija 1991, pa se je začel (tudi oborožen) boj za njeno dejansko uresničitev.

Novica STA

Ob slovenskem kulturnem prazniku je slovensko veleposlaništvo v prostorih Delegacije Evropske unije v Washingtonu pripravilo razstavo gledaliških plakatov grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana. Sprejema ob odprtju se je udeležilo okoli 200 ljudi, goste pa je na začetku večera pozdravil stalni predstavnik Evropske unije v ZDA veleposlanik David O'Sullivan.

Za njim je zbrane nagovoril veleposlanik dr. Cerar, ter ob tem izpostavil pomen kulture pri ohranjanju slovenske narodne identitete in pomen Prešernove poezije pri oblikovanju prvega slovenskega političnega programa, ki se je dokončno uresničil z osamosvojitvijo pred 25 leti. 

Veleposlanik dr. Cerar je predstavil grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana. Pregledna razstava z naslovom Oko. Misel. Roka. vključuje izbor 40 – letnega umetnikovega ustvarjanja med leti 1973 in 2013. V ospredju so gledališki plakati, pa tudi njegova oprema knjig, koledarjev in brošur. Razstava bo v prostorih Delegacije EU na ogled do konca aprila.

Mineva 25 let od plebiscita o samostojnosti, na katerem se je za samostojno Slovenijo izreklo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Izide plebiscita so uradno razglasili čez tri dni, zato vsako leto 26. december zaznamujemo kot dan samostojnosti in enotnosti, ki smo ga tudi letos obeležili z državno proslavo. S proslavo ob 25. obletnici plebiscita se sicer začenjajo različne aktivnosti v počastitev četrt stoletja samostojne države. 

Mi smo odgovorni za to državo in nihče drug, je na večerni državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti v ljubljanskem Cankarjevem domu poudaril slavnostni govornik, predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič. Po njegovih besedah seveda to ne pomeni, da smo odgovorni vsi v pomenu, da ni nihče odgovoren.

"Ne, pristojnosti in odgovornosti so jasne. Imamo državni zbor, ki sprejema zakone, imamo vlado, ki mora vladati in imamo sodstvo, ki mora soditi. In smo državljani, ki gremo ali ne gremo na volitve," je dejal.

Ob 25. obletnici plebiscita je po njegovih besedah prav, da se vsaj vprašamo, ali smo uspeli ustvariti takšno državo, kot smo si jo zamislili. "Če želimo pošteno oceniti prehojeno pot, se ne smemo vprašati: kaj je šlo narobe, kaj je iz obljub in pričakovanj nastalo, temveč, kaj sem jaz, kaj smo mi storili narobe, in ali smo storili vse, kar bi morali. Otresti se moramo hlapčevskega in kalimerovskega mišljenja in ne iščimo krivcev izven sebe, ne iščimo zunanjih sovražnikov," je opozoril Mozetič.

Izrazil je prepričanje, da bomo iz Slovenije naredili uspešno državo le, če bomo dosledno uresničili, uveljavili in spoštovali vrednostne temelje in načela, katerim smo se zavezali na plebiscitu. "Druge poti ni! Ali jih bomo uresničili, je odvisno samo od nas," je na dan, ki je tudi dan ustavnosti, še poudaril predsednik ustavnega sodišča.

Proslave, ki jo je obogatil pester kulturni program, so se udeležili številni znani obrazi političnega in širšega družbenega življenja. 

V nagovoru je Cerar dejal, da je po nekaj letih krize jasno, da "potrebujemo drug drugega in da potrebujemo državo". Ta država pa po njegovih besedah ne bo tisto, kar si želimo, če ne bomo znali spoštovati drug drugega in državnih institucij.

Novica STA

V Arhivu Republike Slovenije so pred petimi leti pripravili razstavo v počastitev tega za slovensko zgodovino izjemno pomembnega  dogodka. Na povabilo Državnega zbora je razstava ponovno postavljena v prostorih Državnega zbora in bo za obiskovalce na ogled do petka, 29. januarja 2016.

V Državnem zboru razstava ob 25. obletnici plebiscita za samostojno Slovenijo: Milijon, 289 tisoč 369 ZA samostojno državo Slovenijo

23. decembra 2015 praznujemo 25. obletnico plebiscita o samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji. 

V Arhivu Republike Slovenije so pred petimi leti pripravili razstavo v počastitev tega za slovensko zgodovino izjemno pomembnega  dogodka. Na povabilo Državnega zbora je razstava ponovno postavljena v prostorih Državnega zbora in bo za obiskovalce na ogled do petka, 29. januarja 2016.

S ponovno postavitvijo sporočamo, da so prelomni trenutki v življenju naše države ter v življenju vsakega izmed nas državljank in državljanov vedno priložnost za pot poguma, enotnosti in solidarnosti. Lastnosti, ki so nas kot narod povezale že pred 25 leti, ko je ob več kot 93-odstotni udeležbi na vprašanje, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država, odgovorilo z DA milijon, 289 tisoč 369 vseh vpisanih v volilne imenike.

Na svetu je le malo narodov, ki so si na tako demokratičen in predvsem miroljuben način izborili samostojnost in neodvisnost. Zato lahko praznujemo 25. obletnico izvedbe plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo z velikim veseljem in ponosom. več o razstavi

•  brošura (306 KB)

Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na skupni proslavi ob 25-letnici postroja "Dan, ko je prvič zadišalo po slovenski vojski".

Na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja so se v torek, 8. decembra, sestali predsednik republike, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez, predsednik Vlade Republike Slovenije Miro Cerar in predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Mitja Bervar. 

Pogovarjali so se tudi o 25. obletnici odločitve za samostojnost države in o 25. obletnici razglasitve države, ki bo prihodnje leto. Vsi skupaj so menili, da je to priložnost, da se Slovenci, vsi državljani in državljanke zavemo, da smo se pred četrt stoletja znašli v položaju, ki je bil za našo narodno usodo nezavidljiv, vendar pa smo ne glede na velikanske politične razlike, ki so tedaj vladale v slovenskem političnem prostoru zmogli ob sodelovanju priti do potrebne politične enotnosti, da smo spremembe v tistem času obrnili v prid naših nacionalnih interesov.

več