JLA se pripravlja

Vojaški stroj JLA, ki sicer ni predstavljal 5., 4. ali celo 3. armade v Evropi, kakor veleva mitološko izročilo, a je bil vendarle organizirana sila, težka 70 milijard dolarjev, se je že 26. junija 1991 zvečer odpravil v akcijo. Podlaga za njegov poseg je bilo navodilo za neposredno izvajanje oblasti federacije na državnih mejah, ki ga je v noči s 25. na 26. junij 1991 sprejela vlada v Beogradu (zvezni izvršni svet). Podrobnejši načrt za uresničitev navodila so že prej pripravljali v generalštabu, saj naj bi imela JLA že sama po sebi – brez sklepov pristojnih političnih organov – za take priprave »neposredno ustavno vlogo«. Izvedbo načrta, ki je bil sicer še precej nedodelan, so naposled zaupali poveljstvu 5. armadnega območja s sedežem v Zagrebu. Zagrebško poveljstvo je za uresničitev naloge predvidelo omejeno uporabo oklepnih in motoriziranih kolon, ki naj bi ob delni pomoči številčno okrepljenih mejnih enot zasedle mejne prehode. Tako bi bili ti vojaško zavarovani, da bi jih nemoteno zasedli in upravljali zvezni miličniki in cariniki.

Začetek spopadov

Operacijo so začele enote 13. (reškega) korpusa, ki so na ukaz njegovega poveljnika pozno popoldne 26. junija 1991 zasedle južni del mejnega območja na Primorskem. Zgodaj zjutraj 27. junija so se odpravile na pot še druge enote JLA. Taktika enot milice in TO, ki so delovale usklajeno, je bila sprva pasivno preprečevanje napredovanja. Na podlagi pripravljenega načrta so že zgodaj zjutraj postavile številne cestne ovire, po večini improvizirane iz tovornjakov in podobnih težkih vozil, na glavnih cestah pa so za zapore ustavile promet. Oboroženi spopad se je začel 27. junija 1991 dopoldne, ko je Predsedstvo Republike Slovenije opredelilo poseg enot JLA za napad na Republiko Slovenijo in ukazalo oboroženo ustavljanje napredovanja JLA. Navkljub oviranju in bojem so enote JLA do večera zasedle večino mejnih prehodov.

Barikade, pogajanja in propagandna vojna

Toda slovensko vodstvo nastalega položaja ni sprejelo. Še istega večera je predsedstvo izdalo »ukaz o zagotovitvi mejnih prehodov«. V noči, ki je sledila, so slovenske sile izvedle protiofenzivo in naslednji dan zavzele več mejnih prehodov in mejnih stražnic. Sile JLA so se znašle v defenzivi; bile so razdeljene, negibne, imele so težave s preskrbo, povrhu pa jih je načenjal notranji razkroj enot. Slovenske sile so tako v naslednjih dneh brez žrtev, po večini s pogajanji, zasedle večino mejnih prehodov. Tisti dnevi so bili dogodkovno izjemno zgoščeni, vsaka barikada, vsaka stražnica in vsaka enota milice in TO je vodila svojo političnopropagandno in klasično vojno. Povrhu vsega je bilo v dogajanje vpeto civilno prebivalstvo, ki je po svoje pomagalo slovenskih obrambnim silam in jih bodrilo. V dogajanje v Sloveniji je 28. junija 1991 naposled posegla dotlej nezainteresirana in slabo informirana Evropska skupnost. Najprej je zahtevala ustavitev spopadov, k čemur jo je silil zlasti odziv evropske javnosti. V Ljubljani se je ne nazadnje v prvih dneh vojne zbralo skoraj tisoč novinarjev – slovenski strani jih je s skrbno izpeljanim obveščanjem uspelo pridobiti za njeno razlago spopada. Tuji poročevalci so tako v glavnem sporočali, da gre za brutalen napad na mlado državo.

V takem ozračju so začeli mleti tudi politični pogajalski mlini in obe strani sta se 28. junija 1991 dogovorili za prvo premirje, a to ni bilo v celoti upoštevano. JLA je 29. junija postavila oster ultimat, v katerem je zahtevala deblokado svojih enot in vzpostavitev stanja pred 25. junijem, toda slovenska skupščina ga je na nočni seji zavrnila. Zavzela se je za pogajanja, vendar ne pod pogoji, ki jih je ponujala JLA. Drugega julija 1991 je JLA začela drugo fazo napadov, ki je vključevala letalstvo. Predsedstvo Republike Slovenije je temu navkljub zvečer razglasilo enostransko ustavitev ognja, pogoje pa naj bi določila meddržavna slovensko-jugoslovanska komisija. JLA je v to privolila šele naslednji dan in v Zagrebu se je tako sestala komisija, ki je sklenila, da bodo slovenske sile deblokirale vse enote JLA, te pa se bodo umaknile v vojašnice do 5. julija do 17. ure.